Lokostrelca Dejan Fabčič in Živa Lavrinc sta na mešani ekipni tekmi na paraolimpijskih igrah v Parizu osvojila bron. V borbi za tretje mesto sta premagala indijsko ekipo po dodatnem strelu s 5:4. Njun nastop je bil tudi zadnji slovenski na
igrah v Parizu.
Foto: Zveza za šport invalidov Slovenije
Zdravnik iz Podnanosa Dejan Fabčič je specialist interne medicine in vodja ambulante za bolezni ščitnice in diabetes v Novi Gorici ter zagotovo športni fenomen. Letošnje igre so bile zanj že četrte paralimpijske igre
v tretjem različnem športu: "Če treniraš enkrat ali dvakrat na teden, te ni … Sam treniram vsak dan po 2-3 ure," pravi dr. Fabčič, predan športnik in srčen zdravnik, ki je postal tudi Moj diabetolog 2023.
Spoznajte ga v Obrazih zdravništva:
Čustven in nepozaben sprejem za bronastega lokostrelca Dejana Fabčiča v domačem Podnanosu. “Hvala vsem, ki ste navijali zame, čutil sem vašo podporo,” je dejal dr. Fabčič, vesel, da je bil ves trud, ki ga je vložil v šport,
na paraolimpijskih igrah v Parizu tudi poplačan.
Prvi delovni dan po vrnitvi s Pariza so zdravniku Dejanu Fabčiču, ki vodi ambulanto za bolezni ščitnice in je tudi vodja specialistične dejavnosti v zdravstvenem domu, sprejem pripravili
še sodelavci iz Zdravstvenega doma Nova Gorica in Mestna občina Nova Gorica.
Fabčič se glede priprav na morebitni peti paralimpijski nastop - tokrat v Los Angelesu 2028, še ni izjasnil, a po duši ostaja športnik:
“Kar se tiče vrhunskega športa bo treba še pretehtati želje in možnosti, vsekakor pa bom ostal najprej lokostrelec, pa tudi veslač in plavalec. Vrhunski šport mi je dal ogromno. Če ne bi redno treniral, gotovo ne bi bil niti
približno v takšnem fizičnem stanju, kot sem sedaj. Z mojo okvaro nog bi hojo že moral zamenjati za invalidski vo ziček.”
Specialist interne medicne je ob koncu podal še pomembno sporočilo, ki se tiče ljudi vseh starosti:
“Invalidi nismo v bistvu nič drugačni kot ostali ljudje. Nekaj nam pač manjka in nekatere stvari moramo delati drugače. Meje so, ampak vsak jih lahko z voljo premika. V Parizu so z lokom streljali tudi invalidi brez nog in tisti brez
rok, ki so lok napenjali z usti. Moje omejitve so v primerjavi z njihovimi komaj omembe vredne, dosežki teh ljudi pa so še toliko bolj vredni občudovanja. Ob tem se moramo zavedati, da vsak lahko kadarkoli postane invalid. To je treba sprejeti
kot življenjsko dejstvo. Prav pa je, da - tako kot paralimpijci - vsak po svoji močeh prispeva svoj maksimum. Ob tem mora v družbi obstajati načelo spoštovanja in vključevanja vseh. Invalidi ne potrebujemo in nočemo pomilovanja.”
Zdravniku Dejanu Fabčiču izrekamo iskrene čestitke za osvojeno medaljo in odlične nastope na paraolimpijskih igrah v Parizu. S predanostjo, vztrajnostjo in trdim delom je lahko zgled vsem nam. Želimo mu še veliko uspehov in zadovoljstva
tako v športu kot v poklicni karieri.
