Pričakovati je negativen vpliv na dostopnost storitev. Vlada verjame v ohranitev javnega zdravstva.
Osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) je v javnosti že povzročil nekaj razburjenja. Nezadovoljni so zdravniki, obeta se tudi pobuda za ustavno presojo, če bodo obveljale zapisane spremembe.
V ljubljanskem kliničnem centru in nekaterih drugih javnih zdravstvenih zavodih so do komentiranja novele zakona še zadržani, saj je še niso proučili. Odziv bodo v prihodnjih dneh podali v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. Določeno število zdravnikov bo gotovo odšlo v zasebništvo. Če z majhnega oddelka odide en sam, je lahko ogrožen obstoj oddelka. Sporna možnost sklepanja podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi. Ker osnutek zakona predvideva, da zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo več smeli opravljati samoplačniških storitev pri zasebnih zdravstvenih zavodih ali koncesionarjih, se utegne zgoditi, če bo to obveljalo, da se bodo nekateri zdravniki odločili, da bodo ostali v zasebnih vodah. Gotovo se bodo za to lažje odločali v specializacijah, za katere na trgu vlada dovolj povpraševanja, in se lahko izvajajo v zunajbolnišnični dejavnosti. Koliko kadra utegne oditi iz njihovih vrst, lahko v javnih zavodih samo ugibajo, so pa med kandidati za odhode vsi tisti, ki že imajo sklenjena soglasja za delo drugod.
V ospredju ni pacient
Po uveljavitvi prepovedi prehajanj iz javnega v zasebno se bo od ljubljanskega kliničnega centra poslovil tudi znani estetski kirurg Uroš Ahčan , ki je tam zaposlen le še za manjši delež. Po njegovem mnenju se po sedanjih načrtih res obeta najbolj Dr. Uroš Ahčan. FOTO: Jure Eržen/Delo črn in nepopravljiv scenarij: »Oddelki na periferiji, ki jih sestavljajo dva ali trije specialisti, se bodo zaprli. Že če en specialist na takem oddelku odide, drugi ne sme zboleti ali koristiti dopusta. V UKC pa bodo tisti, ki lahko obstanejo na trgu (najboljši), odšli in tako ne bo več učiteljev, naprednih tehnik, mednarodnih povezav, mentorjev za doktorate. Osiromašena bo medicinska fakulteta, ki je že zdaj kritično kadrovsko podhranjena na kliničnem delu.« Na maksilofacialni kirurgiji so imeli pred časom že glasovanje in od 12 zaposlenih jih je odhod napovedalo deset: dva sta odšla že v vmesnem obdobju, je povedal Ahčan. Za plastično kirurgijo odhodi pomenijo konec 24-urne možnosti mikrokirugije in replantacij, ogroženost opeklinskega oddelka in mikrokirurških rekonstrukcij. »Težko je, če v ospredje ni postavljena skrb za pacienta in stroko, pač pa, kot se zdi, sovraštvo do skupine ljudi, ki jim bo kot edini skupini v javnem sektorju omejeno delo v prostem času ali delna zaposlitev,« je neposreden sogovornik.
Damjan Polh , predstavnik Fidesa, podobno ugotavlja, da bodo spremembe ZZDej močno negativno vplivale na dostopnost do zdravstvenih storitev, kar bo neposredno škodovalo tako pacientom kot zdravstvenim delavcem. Ključno se mu zdi, da se javnost zaveda, kakšne posledice bo ta zakon prinesel: »Dejansko bo povzročil nove probleme, saj bo kader, ki je ključen v javnem in zasebnem zdravstvu, postavljen pred odločitev, kje delati v prihodnje. S prisilo in kaznimi za zdravnike, ki jih uvaja nova zakonodaja, vlada zdravstva ne bo rešila.«
Golob: Kmalu vidni rezultati
A na vladni strani so nasprotno prepričani, da bo novela bistveno pripomogla k ohranitvi javnega zdravstva. V Levici so zapisali, da gre, čeprav je trajalo, za največji korak pri zaščiti javnega zdravstva v zadnjih dvajsetih letih. »V sredo je bil predstavljen ključni korak v zdravstvu, s katerim bomo zagotovili, da se bodo uspešno ločile zasebne iniciative od javne zdravstvene mreže. Prepričani smo, da nam bo uspelo tudi dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev v javni mreži bistveno izboljšati,« je po današnjem vrhu koalicije na Brdu dejal predsednik vlade Robert Golob . Rezultati bodo po njegovem mnenju prihodnje leto že zelo opazni in otipljivi za ljudi. Da bodo rezultati opazni, pa utegne trajati dlje, še posebno ker novela prinaša tudi po opozorilu nekaterih poznavalcev nezakonito rešitev, za katero se bo v primeru sprejetja zahtevala tudi ustavna presoja. Novela namreč predvideva, da bodo javni zavodi sklepali podjemne pogodbe z lastnimi zaposlenimi, pri čemer te pogodbe ne bodo obdavčene. To ustavno ne bo šlo skozi, je prepričan eden od naših sogovornikov, ki poudarja, da sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi po sedanji zakonodaji ni dovoljeno.
Državni sekretar in strategija
Vlada je danes razrešila Evo Vodnik s funkcije državne sekretarke na ministrstvu za zdravje. Vodnikova, splošna zdravnica, ki je mandat nastopila 1. novembra 2023, odhaja iz osebnih razlogov, na njeno mesto pa prihaja patolog Iztok Kos , ki je bil v ekipi nekdanjega ministra Danijela Bešiča Loredana vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje, a je tam kmalu dal odpoved delovnega razmerja, saj je menil, da zadeve ne gredo v pravo smer. Med letoma 2017 in 2023 je bil tudi generalni sekretar na Zdravniški zbornici Slovenije. Poleg tega je bila danes sprejeta še strategija razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031. Ta opredeljuje strateške usmeritve za razvoj primarne ravni zdravstvenega varstva in vizijo o nenadomestljivi vlogi primarne ravni v zdravstvenem varstvu. Namen strategije je z ukrepi doseči prilagoditev in spremembe pri zagotavljanju primarne ravni zdravstvenega varstva, ki bodo omogočale integrirano (celovito, usklajeno in stalno) in kakovostno obravnavo, večjo skladnost z zdravstvenimi potrebami prebivalstva v vseh življenjskih obdobjih ter zagotavljale spodbudno delovno okolje za zdravstvene delavce ob upoštevanju strokovnih, kadrovskih, finančnih in infrastrukturnih omejitev, napredka znanosti in razvoja dobrih praks na vseh področjih primarne ravni. Strategija ima deset strateških ciljev, za njeno izvedbo pa bodo pripravljeni kratkoročni akcijski načrti s konkretnimi ukrepi za obdobja 2025−2026, 2027−2029 in 2030−2031.
Avtorica: Brigite Ferlič Žgajnar
Vir in fotografija: https://www.delo.si/novice/slovenija/zdravniki-pred-odlocitvijo-kje-delati-naprej