Moto letošnjega septembra, svetovnega meseca Alzheimerjeve bolezni se glasi: “Čas je, da preidemo od besed k dejanjem na področju demence”. Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni 21. september, na pobudo Svetovne Alzheimerjeve organizacije,
že vrsto let obeležujemo tudi v Sloveniji.
Predsednica Zdravniške zbornice prof. dr. Bojana Beović je na novinarski konferenci poudarila pomembnost multidisciplinarne obravnave oseb z demenco: »Zelo pomembno je, da je čim večje število zdravnikov seznanjenih z boleznijo zaradi zgodnjega prepoznavanja, zdravljenja in ustrezne specialistične obravnave.«
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) države članice spodbuja, da sprejmejo Strategijo za obvladovanje demence in jo tudi implementirajo. Od 196 članic ima Strategijo samo 48 držav in Slovenija je med njimi, je na novinarski konferenci povedala Štefanija
L. Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija: »Sodelovali smo v delovni skupini za pripravo Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi osebam z demenco prinesel ustrezno pomoč in podporo. Na pobudo Svetovne Alzheimerjeve organizacije naj bodo posebne pozornosti deležni ljudje z demenco, ki živijo doma, saj je takšnih kar 90 %. S pomočjo Zakona o dolgotrajni oskrbi bodo ob podpori družbe lahko čim dlje ostali v domačem okolju.«
Alzheimerjeva demenca je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki povzroča kognitivni upad in spremembe v vedenju ter vsakodnevnem funkcioniranju. Dolga leta je bilo zdravljenje omejeno predvsem na simptomatsko olajšanje z zdravili, ki izboljšajo
simptome, a ne vplivajo na osnovni bolezenski proces.
Predsednica društva Spominčica je dejala, da: »po 20 letih smo končno dobili novo zdravilo, ki ni magično zdravilo, da bi ga pojedel in bil naslednji dan že zdrav, je pa velik korak in premik, ker dve desetletji na tem področji ni bilo nobenega napredka.« Izpostavila
je, da se raziskavam na področju demence nameni premalo sredstev: »Za področje raka gre desetkrat več denarja kot za področje demence, čeprav je bolnikov z demenco še enkrat več kot bolnikov z rakom.«
Specialistka nevrologije doc. dr. Milica Gregorič Kramberger s Kliničnega oddeleka za bolezni živčevja, UKC Ljubljana je izpostavila pomemben napredek pri zdravljenju, ki se je zgodil v zadnjih nekaj letih: »Nova zdravila so usmerjena proti bolezenskim spremembam v možganih. Klinična preizkušanja so pokazala zmanjšanje kognitivnega upada pri bolnikih z zgodnjo obliko alzheimerjeve demence v primerjavi s placebo skupino. Zdravilo je prav tako zmanjšalo tveganje za napredovanje bolezni v težje stopnje demence.« Gre za dve zdravili, ki pa v Evropi še nista registrirani. Dostopnost novega zdravljenja je za Evropo ključnega pomena, v nasprotnem primeru bo ta del sveta pomembno zaostal v kliničnem, diagnostičnem in raziskovalnem smislu za deli sveta
kjer so oziroma bodo nova zdravila za Alzheimerjevo bolezen dosegljiva, je še povedala doc. dr. Gregorič Kramberger.
Poleg novih zdravil pa je potrebno razširiti zmogljivosti in usposabljanje specialistov za demenco ter drugih specialistov predvsem na primarnem nivoju, kot tudi drugih zdravstvenih delavcev, ki bodo prepoznali paciente z demenco, da bodo prišli
do pravočasne diagnoze, zdravljenja in oskrbe.
Vodja Enote za gerontopsihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, asist. dr. Polona Rus Prelog je poudarila, da so največji dejavniki tveganja za pojav demence: »nižja izobrazba, izguba sluha, visok krvni tlak, kajenje, debelost, depresija, telesna nedejavnost, sladkorna bolezen, prekomerno uživanje alkohola – več kot 21 enot tedensko, poškodbe možganov, onesnaženost zraka in socialna izolacija«.
Če te dejavnike tveganja odpravljamo, lahko za 40 do 45 odstotkov zmanjšamo tveganje za razvoj demence ali odložimo nastop bolezni: » Izpostavljeni pa so tudi novi prepričljivi dokazi, da sta nezdravljena izguba vida in visoka raven holesterola LDL dejavnika tveganja za demenco.« Kot najpomembnejšo novost na klinični ravni pa je izpostavila uvedbo treh novih ambulant, ki jih odpira Univerzitetna psihiatrična klinika v Ljubljani: ambulanta za zgodnjo diagnostiko kognitivnih motenj, ambulanta za depresijo v starosti in Ambulanta za zgodnjo nevropsihološko diagnostiko starejših s spremembami v kognitivnem funkcioniranju.
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je spomnil na velik dosežek - strategijo obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030, kjer je zapisanih 10 ciljev: preprečevanje demence z preventivo, zgodnje diagnosticiranje, interdisciplinarna obravnava bolnikov, uporaba sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij za obravnavo oseb z demenco, zmanjšanje stigme, izobraževanje poklicnih skupin na področju obvladovanja demence, register bolezni, spodbujanje raziskav, vzpostavitev nacionalnega centra za demenco in ustrezna obravnava oseb z demenco v času epidemij in v drugih izrednih razmerah.
Ob koncu je svoje življenje z demenco predstavil Tomaž Gržinič, ki z demenco dobro sobiva že osem let. Hvaležen je sorodnikom in prijateljem, da so njegovo bolezen tako dobro sprejeli, mu pomagajo in se občasno tudi skupaj pošalijo na račun, kot
pravi Tomaž Gržinič 'njegove zveste prijateljice': »Ko sem dobil diagnozo demence, se je moje življenje spremenilo na boljše, sem bolj organiziran, vse si beležim, ne želim se odpovedati športom. Dobil sem prijateljico za celo življenje - demenco, ki me nikoli ne bo zapustila.« Ker so se postarali njegovi prijatelji iz bloka, se je pred tednom dni preselil v dom starejših občanov, kjer že navezuje stike z novimi prijateljicami in prijatelji. Dneve pa si zapolni z risanjem obrazov, ki se, kot pravi gospod Gržinič,
vedno smejijo. In tako kljub vsem izzivom, ki mu jih vsakodnevno prinaša demenca na življenje gleda tudi sam: »z optimizmom in nasmehom«.
Število ljudi z demenco namreč še vedno narašča, bolezen pa ostaja eden največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih težav sodobnega sveta. Demenca ne prizadene samo tistega, ki zboli, temveč bremeni celo družino in predstavlja
izziv za državo. Evropska Alzheimer organizacija (Alzheimer Europe) in Svetovna Alzheimer organizacija (ADI) zato pozivata, naj demenca postane prioriteta politike vseh držav članic, da bi se to področje sistemsko uredilo.
Napredek v raziskavah Alzheimerjeve bolezni prinaša optimizem za prihodnost, saj nova zdravila obetajo upočasnitev bolezni in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov. Kljub temu je potrebno nadaljevati razvoj in raziskave, da bi zmanjšali
tveganja ter zagotovili varnost in dostopnost za bolnike.
