Zaradi številnih nejasnosti v javnosti glede vsebine novele ZZDej (predlog novele si lahko ogledate tu >>>) ter omenjanja nekaterih določb, ki v zakonu dejansko niso prisotne, smo pripravili pregled ključnih sprememb, ki jih novela prinaša:
💡 Zakon predvideva številne prepovedi za zdravstvene delavce, ki delajo v javnih zavodih. Zdravniki in zobozdravniki, kot tudi ostali zdravstveni delavci iz javnih zavodov, ne bodo smeli opravljati samoplačniških storitev pri drugih izvajalcih ali kot samostojni izvajalci.
‼️ Zakon ne vsebuje nobenih ukrepov, ki bi izboljšali pogoje za delo ali motivirali zdravstvene delavce, da bi ostali zaposleni v javnih zavodih. Nov dodatek je predviden le za družinske zdravnike in pediatre, ki bodo opredeljevali dodatne paciente.
🏥 ZZZS bo določal vrste zdravstvenih storitev za vsako vrsto zdravstvene dejavnosti. Navedeno bo veljalo za vse izvajalce, tudi tiste izven javne zdravstvene mreže. Gre za birokratsko razmejevanje vrst zdravstvenih dejavnosti, ki lahko pomeni nedopustni poseg v strokovno avtonomijo zdravnikov in zobozdravnikov.
👩⚕️ Pogoji za odgovorne nosilce dejavnosti postajajo strožji. Predlog zakona določa, da mora odgovorni nosilec imeti vsaj dve leti izkušenj v zdravstvenem timu pri izvajanju vrste oz. področja zdravstvene dejavnosti, za katerega se izdaja dovoljenje. Kar bo otežilo mladim zdravnikom in zobozdravnikom, da odprejo zasebno prakso (kot izhaja iz obrazložitve, se bo štelo, da ustrezne delovne izkušnje pridobijo šele po pridobitvi licence). Ta pogoj je že prej Ustavno sodišče prepoznalo kot nedopusten.
🤝 Predvideni so nastavki za povezovanje med javnimi zavodi. To bi lahko ogrozilo pravno varnost zdravstvenih delavcev glede kraja in vsebine njihovega dela, saj je povezovanje predvideno tudi z vidika kadrov. To predstavlja nedopusten poseg v svobodo dela in še dodatno zmanjšuje privlačnost dela oziroma zaposlitve v javnem zavodu, saj delavcu ne bo več zagotovljeno stabilno delovno okolje.
💼 Izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo delovati v svojem imenu in za svoj račun. Ta pogoj onemogoča povezovanje med izvajalci, tudi z vidika nadomeščanj. Pri tem pa pogoj ni skladen niti z ostalimi določbami predloga zakona, ki primeroma dovoljuje, da bolnišnice izvajajo določene storitve prek drugih izvajalcev, ki torej ne bi izvajali v svojem imenu in za svoj račun, ampak kot podizvajalci.
💸 Vlada RS bo lahko določila najvišje cene zdravstvenih storitev zunaj javne mreže. Vsem prebivalcem bi morale biti zdravstvene storitve, katerih pomanjkanje bi lahko povzročilo resno zdravstveno škodo, zagotovljene v okviru javne zdravstvene mreže v breme ZZZS. Ranljive skupine bi morali tako zaščititi s krepitvijo javne zdravstvene mreže in povečanjem njene dostopnosti, ne pa z reguliranjem cen samoplačniških storitev.
👷♂️ Za pridobitev koncesije bo moral izvajalec zaposliti ustrezen kader. To nedopustno posega v svobodno gospodarsko pobudo, ki vključuje možnost učinkovitega in prilagodljivega kadrovskega upravljanja glede na potrebe.
⏳ Zdravstveni delavci, zaposleni v javnih zavodih, bodo lahko opravljali delo pri drugih izvajalcih v javni zdravstveni mreži le s soglasjem delodajalca ob upoštevanju analize delovne obremenitve v rednem delovnem času. Pravica do dodatnega dela bo omejena, še posebej za delavce, ki spadajo v varovano kategorijo in primeroma zavračajo nočno delo, kar je njihova pravica po Zakonu o delovnih razmerjih. Varovanim kategorijam delavcev, primeroma starejšim delavcem, bi moralo biti še naprej omogočeno uveljavljanje njihovih pravic iz ZDR ter možnost sočasnega (primeroma popoldanskega) dela, saj ne gre nujno za enake oblike dela.
📄 Soglasje za dodatno delo bo izdano le, če javni zavod nima lastne potrebe po dodatnem, dopolnilnem oz. delu, ki presega polni delovni čas zdravstvenega delavca. Če zavod v tem času sklene pogodbo za enake storitve z zunanjim delavcem, ki ni zaposlen pri njem, se šteje, da potrebo po dodatnem delu ima. Odločitev o sklenitvi takšne pogodbe je v pristojnosti delodajalca, zato ni dopustno, da ima negativne posledice za vse njegove delavce, ki bi želeli pridobiti soglasje za dodatno delo.
📋 Za zaposlene s krajšim delovnim časom je predvidena obveznost, da jim zavod ponudi polno zaposlitev, preden jim dovoli dodatno delo. Možnost ponudbe pogodbe za polni delovni čas je odvisna od okoliščin v posameznem javnem zavodu, zato to ne more biti avtomatična obveznost (odvisno je od potreb in razpoložljivih sredstev v posameznem zavodu).
📑 Bolj ugodna davčna obravnava podjemih pogodb bo veljala le za javne zavode. To ustvarja nedopustno razlikovanje med izvajalci v javni zdravstveni mreži, pri čemer zdravniki od te določbe nimajo neposredne koristi (bolj ugodna davčna obravnava gre v korist javnega zavoda).
🔒 Koncesionarjem bo onemogočeno statusno preoblikovanje in sprememba lastniške strukture v obdobju trajanja koncesije. S tem bo koncesionarjem odvzeta tudi ena izmed osnovnih pravic svobodne gospodarske pobude – izbira statusne oblike podjetja - četudi to ne vpliva na kakovost izvajanja koncesijskih storitev, saj ta temelji na drugih dejavnikih (kot so kadri, ki dejansko izvajajo koncesijsko storitev, prostori, oprema ipd.), pa ukrep bistveno posega v njihove pravice. Ob tem ni jasno, kako bi takšna omejitev prispevala k bolj kakovostni, varni in pravočasni obravnavi pacientov.
