Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) je izvedla obsežno anketo med slovenskimi zdravniki in zobozdravniki, ki je potekala med 2. in 18. oktobrom 2024. Rezultati so jasen pokazatelj, da predlagane spremembe zakonodaje in obstoječi pogoji dela v javnem zdravstvenem sistemu zbujajo globoko zaskrbljenost in nezadovoljstvo med zdravništvom. V raziskavi je sodelovalo kar 3522 zdravnic in zdravnikov ter zobozdravnic in zobozdravnikov, ki so izrazili svoje stališče glede novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) in širših delovnih pogojev.
Kar 83 odstotkov vprašanih meni, da uvedba zakonske omejitve dodatnega dela zdravnikov ne bo pripomogla k izboljšanju kakovosti in obsega zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu. 68 odstotkov sodelujočih zdravnikov in zobozdravnikov pa meni, da bo predlagana novela ZZDej negativno vplivala na njihov način dela. V primeru, da bi bila novela ZZDej sprejeta v takšni obliki, jih namerava kar 16 odstotkov zapustiti delo v javnem zavodu. 65 odstotkov vprašanih namreč dvomi oz. meni, da javni zavodi v tem trenutku ne morejo zagotoviti večjega obsega storitev, kljub pripravljenosti zaposlenih, da bi več delali. Skoraj 67 odstotkov zdravnikov in zobozdravnikov meni, da so javni zdravstveni zavodi slabo ali zelo slabo vodeni, predvsem na račun prevelikega političnega vpliva, slabe organizacije delovnih procesov in neučinkovitega upravljanja finančnih sredstev. Približno 80 odstotkov vprašanih meni, da bi boljše vodenje in organizacija pripomogla k večji učinkovitosti zdravstvenih rešitev, medtem ko bi k boljši dostopnosti do zdravstvenih storitev najbolj pripomoglo izboljšanje plačila in delovnih pogojev, povečanje števila zdravnikov in medicinskih sester ter večja fleksibilnost pri zaposlovanju.
Povezava do rezultatov ankete >>>
Izrazito kritičen do novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) je tudi prof. dr. Rajko Pirnat s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Po njegovem mnenju novela vsebuje številne prepovedi, omejitve in posege v ustavne pravice zdravstvenih delavcev, kar po njegovem prepričanju odpira vprašanja o ustavnosti zakona.
"Novela temelji na velikem obsegu prepovedi, omejitev in tudi posegov v ustavne pravice zdravstvenih delavcev in je v mnogih točkah sporna v ustavnosti," je poudaril dr. Pirnat. Še bolj nerazumljivo pa se mu zdi, zakaj zakonodajalec meni, da bo z discipliniranjem zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev rešil zdravstveni sistem. "Zakaj se vlada odloča za vzbujanje nezadovoljstva med zdravstvenimi delavci, namesto da bi jih spodbujala k večji storilnosti, mi ni jasno. Te logike preprosto ne razumem in prepričan sem, da bo rezultat slab," je še dodal. Po njegovem mnenju so že vidne določene škodljive posledice novele, ki bodo zagotovo postale še hujše. Sistem bo, kot ocenjuje, slabše deloval in že zdaj vidi novelo kot potencialno katastrofo za organizacijo in učinkovitost zdravstvenega sistema v Sloveniji. Prof. dr. Pirnat zaključuje, da novela ne bo izboljšala zdravstvene oskrbe in bo imela dolgotrajne negativne posledice tako za zdravstvene delavce kot za bolnike.
Njegovi pomisleki se odražajo tudi v konkretnih izzivih, s katerimi se soočajo zdravstveni zavodi po Sloveniji. Vodstva zdravstvenih domov in bolnišnic po državi opozarjajo, da bo novela povzročila še večje operativne težave, posebej pri zagotavljanju specialističnih storitev in dežurne službe.
Nataša Osterc Kranjec, v. d. direktorice Zdravstvenega doma Gornja Radgona, je izpostavila, da bodo največje težave ob sprejetju novele nastopile v specialističnih ambulantah. "Pridobili smo prostore in opremo za izvajanje teh dejavnosti, prav tako tudi kadre. Vendar pa novela od nas zahteva redno zaposlene nosilce teh dejavnosti, kar pomeni, da bomo izgubili te zdravnike. Posledično tudi našim uporabnikom – prebivalcem lokalne skupnosti – ne bomo mogli več zagotavljati teh storitev. Ti se bodo morali voziti v oddaljene kraje, kjer bodo čakali dlje časa. Težave se bodo pojavile tudi pri zagotavljanju dežurne službe, ker imamo zelo veliko zunanjih sodelavcev, ki nam pomagajo v nočnih dežurstvih, ob vikendih in praznikih," je poudarila.
Podobno skrb je izrazil tudi Boštjan Pihlar, direktor Zdravstvenega doma Ljutomer: "Leta smo vlagali v razvoj teh dejavnosti, pridobili kader, opremo, vključno z rentgenom. Sedaj pa se sprašujemo, ali bodo te dejavnosti sploh ostale. Zakon nas postavlja v neskladje s strategijo razvoja zdravstva, ki pravi, da je cilj približati zdravstvene storitve ljudem. Ne zdi se mi, da gremo v pravo smer," je opozoril Pihlar.
Nič drugače ni v Lendavi, je zaskrbljena Olga Požgai Horvat, direktorica Zdravstvenega doma Lendava, kjer so v zadnjih letih vzpostavili uspešno delujoče specialistične dejavnosti: "Imamo veliko starejše populacije, ki govori manjšinski madžarski jezik. Te ambulante jim omogočajo dostop do storitev v njihovem jeziku, kar je ključno za hitrejšo diagnostiko in prognozo bolezni," je dejala Požgai Horvatova in izrazila bojazen, da novela ogroža te storitve.
Dušan Kovač, strokovni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota, je poudaril, da je prihodnost murskosoboške bolnišnice zaradi novele zelo negotova. Največje težave imajo že zdaj na ORL-oddelku, kjer sta ostala le še dva zdravnika, ki operacij ne izvajata več, kar pomeni, da je delovanje oddelka odvisno od pomoči zdravnikov UKC Maribor. "Specialistov preprosto ni na voljo," je opozoril Kovač.
Na to, da novela prinaša zmanjšanje zdravniškega dela, opozarja tudi prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. "V času, ko moramo starajoči se populaciji zagotoviti vedno več zdravniških storitev, se odločamo za ukrepe, ki bodo zdravniško delo zmanjšali. Tega res ne moremo razumeti," je poudarila.
Zdravniška zbornica Slovenije zato vlado poziva, da prisluhne opozorilom zdravnikov in zobozdravnikov na terenu. Tudi rezultati ankete jasno kažejo, da so spremembe nujne, vendar morajo biti zasnovane premišljeno in v dialogu z zdravstvenimi delavci, ki najbolje poznajo realnost zdravstvenega sistema. Zbornica si bo prizadevala za konstruktivna srečanja z odločevalci, z namenom oblikovanja rešitev, ki bodo omogočile izboljšanje delovnih pogojev in posledično tudi boljšo oskrbo pacientov.
