2006, Isis: Konje ubijajo, mar ne?
»Poleg učinkovitega dela vseh zdravnikov je
zelo pomembno zagotoviti vrhunsko državno
ustanovo, ki bo referenčni center z najvišje
usposobljenim osebjem, osebjem s primerno
višjo plačo, ki bo skrbelo za razvoj stroke,
uvajalo nove metode in prevzelo skrb za najtežje
primere (»top gun«), intenzivne stroke, terciarno ustanovo. Za plačilo vrhunskega strokovnjaka, ki presadi ledvico, jetra, replantira prst
sredi noči, je v KC namenjenih sramotnih osem
evrov na uro.«
2008, Isis: Zakon o zdravnikovih
pravicah
»Dobro bi bilo, da bi zakonodajalci, zavarovalnice in izvajalci sedli skupaj in trezno
ugotovili, kaj realno lahko ponudimo. Najlažje
je ljudem podariti »napotnico« za BMW ali
Mercedes, nato pa srd, jezo, razočaranje,
nezadovoljstvo in nesramnost bolnikov naprtiti osebju, ki jim bo izročilo slabše vozilo.
Razočaranja ne bo v parlamentu ali na ministrstvu, razočaranje bo v ambulanti in bolniški sobi. Zato bi rad videl, da bi sprejeli tudi
zakon o zdravnikovih pravicah, zakon o
sestrskih pravicah, zakon o zaščiti administratorjev.«
25. januar 2014, 21.44, Pop TV:Kdo, kako
in kdaj bo saniral zdravstveni
sistem?
»V studiu Pop TV se je pridružil tudi plastični kirurg Uroš Ahčan, ki meni, da bi morala
politika dovoliti stroki, da opravi svoje. Od
politike ne smemo pričakovati preveč, pravi in
dodaja, da je poslanec lahko vsak, ki dopolni 18
let starosti. Po njegovem je treba v zdajšnjem
položaju ubrati multidisciplinarni pristop z
vpletenostjo ekonomistov, morda tudi pravnikov, ki naj skupaj z zdravstvenimi strokovnjaki
pripravijo ustrezni program sanacije zdravstva.
Za to ne potrebujemo supermana, saj strokovnjaki vedo, kje so težave, vendar sami ne morejo
ničesar spremeniti, zato potrebujejo široko
ekipo in politično voljo.«
2017, Mladina: Kaj bi vi naredili drugače
v slovenskem zdravstvu?»Postavil bi se v vlogo pacienta, ki potrebuje
hitro in kakovostno storitev. Takoj bi ukinil vse
koncesije in omogočil pacientom prosto izbiro
zavarovalnic in izvajalcev zdravstvenih storitev. Bolniki bi imeli omejen bianco ček zavarovalnice za določeno vsoto za določeno storitev
oziroma bi plačali sami. Vzpostavil bi tekmovalnost med izvajalci. Sočasno pa bi poskrbel tudi
za vrhunsko terciarno ustanovo. Katere naloga
ne bi bila krajšati čakalne vrste, temveč uvajati
nove metode zdravljenja in skrb za najtežje
bolnike. Za to ustanovo bi morale prispevati vse
zdravstvene ustanove. Zdravnike, ki bi se
odločili za terciarno ustanovo, bi visoko nagradil, da bi pridobil najboljši kader za najbolj
zahtevno in naporno delo. Danes imata dermatolog in tisti, ki dela v centru za intenzivno
terapijo, enako plačo. Vse ustanove bi morale
imeti tudi javno dostopne podatke o kakovosti.
Plačo direktorja terciarne ustanove bi postavil
na 20 tisoč evrov in kandidata poiskal z mednarodnim razpisom.«
2018, Zdravstveni portal: »Po toči zvoniti je prepozno. Sanacije po
toči so drage, v zdravstvu pa še dražje, saj
gre za življenja!«
»Kot predstojnik imam na leto na voljo 1000 evrov za izobraževanje – za
77 zaposlenih! Nimam vpliva na ceno storitev, nimam vpliva na nabavo materialov, nimam možnosti za nagrajevanje zaposlenih, za menjavo toaletne
školjke potrebujem šest podpisov, klinika sploh nima svojega računa ...,
medtem ko moj kolega prof. dr. Igor D. Gregorič, ki dela v ZDA, razpolaga z
800 milijoni dolarjev letno – da ne govorim o osebnih dohodkih, kjer so
razlike nepredstavljive. Predstojnik Gregorič si v ZDA lahko brez težav izbere
najboljše sodelavce, ki jih lahko izobražuje in motivira, tako so zadovoljni vsi,
na koncu predvsem bolniki.«
2018, Ona plus: Za razmere v zdravstvu nismo krivi zdravniki
»Najlažje je obljubiti vse pravice, uvesti še vrsto zelo hitrih in nujnih napotnic, a ob tem spregledati kadrovsko in prostorsko podhranjenost. Zaposlene
bolj kot slabo plačilo motijo sovražen odnos javnosti, umetno narejeno nezaupanje, izpostavljanje zgolj slabih primerov, in ker sta besedi »prosim« in
»hvala« zamenjali »zahteva« in »pri(tožba)«. To pa na dolgi rok ubija moralo,
vnemo, dušo in telo. Zato predstavimo pozitivne zgodbe, ki bodo ljudi pomirile,
ohrabrile in delavcem v zdravstvu dale zasluženi sijaj.«
18 let od prvih zapisov
Zdravstveni sistem je treba
spremeniti in modernizirati, v
ospredje postaviti pacienta in omogočiti hitro, kakovostno strokovno
storitev. Ker ni bilo volje in znanja, se
je sistem preoblikoval sam. Zdravniki
so si organizirali dopolnilno delo,
nekateri so najeli kredite in odprli
svoje ambulante ali se v različnih
oblikah zaposlili v medicinskih
centrih pri ponudnikih zdravstvenih
storitev. Za nekatere je bil v ospredju
zaslužek, za druge pa urejeno strokovno delo, v prijetnih, dobro opremljenih prostorih, brez časovnih
omejitev pri obravnavi bolnikov. Od
tega so imeli korist izvajalci, zlasti pa
bolniki, ki so storitev v koncesijski
ambulanti dobili brezplačno oziroma
so za samoplačniško storitev plačali
sami. Ob tem pa so nastale tudi
anomalije in nepravilnosti, ki jih je
treba popraviti. Toda …
1. Ali bo predlog novele ZZDej
izboljšal razmere za delo
zdravstvenih timov in dostopnost do kakovostnih
storitev in razvoja stroke?
Poglejmo na primeru plastične,
rekonstruktivne in estetske kirurgije.
Odhajanje plastičnih kirurgov v
zasebni sektor je svetovni problem, na
katerega opozarjamo že več kot
desetletje. Zato sem ponosen, da smo
v Ljubljani uspeli ohraniti vrhunski
tim mladih, požrtvovalnih specialistov, ki imajo opravljen tudi izpit EU in
jim mikrokirurgija predstavlja izziv.
Toda s sprejetjem predlagane novele
ZZDej specialisti plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije ne
bomo smeli obravnavati pacientov, ki
ne želijo obravnave v javni ustanovi
ali za to nimajo možnosti, ker niso
zavarovanci ZZZS ali njihova storitev
ni plačana s strani ZZZS. Takih
pacientov je veliko, zato se bomo
morali odločiti med »ostati v javnem«
ali »oditi v zasebno«.
En sam odhod specialista res ne
pomeni nič dramatičnega, problem pa
je, če jih v UKC Maribor odide pet od
devetih, trije od treh v Novem mestu,
v Celju so že sedaj ostali zgolj trije od
petih specialistov, tudi v UKC Ljubljana je napovedanih več odhodov
(tudi v pokoj in na porodniški dopust). V že tako težkih razmerah
sprejetje ZZDej v predlagani obliki
pomeni nepopravljivo uničenje
celotnega strokovnega področja. Ob
tem največ izgubijo pacienti, hudo
poškodovani, tisti z amputiranimi udi,
hudo bolni (rakava obolenja), ki
potrebujejo mikrokirurško rekonstrukcijo, in opečeni.
2. Zdravljenje v tujini ni dobra
rešitev.
Kot rešitev pomanjkanja posameznih visoko usposobljenih specialistov
predlagajo zdravljenje v tujini na
stroške ZZZS. Toda najprej je treba
odgovoriti na naslednja vprašanja:
Kam in kakšni bodo stroški? Kam
bodo sredi noči peljali nekoga s hudo
poškodbo obraza, amputiranim
udom, 60 odstotki opečene kože?
Koliko bodo plačali tujim strokovnjakom za tako oskrbo bolnika? 16 evrov
na uro – kot pri nas? Kaj bodo s hudo
poškodovanimi, politravmatiziranimi,
ko se v UKC sredi noči zbere multidisciplinarni tim številnih različnih
specialistov in sočasno opravijo delo
na različnih organskih sistemih. Bo v
prihodnje delo opravil le travmatolog,
morda abdominalni kirurg in nevrokirurg, nato pa bodo pacienta peljali še
v Rim, da ga oskrbi plastični kirurg
(po pogodbi), in morda Brno, da dobi
oskrbo maksilofacialnega kirurga (po
pogodbi)? Kako bodo ukrepali ob novi
balonarski nesreči? Morda gre za
nevednost, strokovno neznanje ali
namerno zavajanje in podcenjevanje
posameznih strok. Sprejetje ZZDej v
predlagani obliki pomeni bistveno
težjo dostopnost, slabšo kakovost in
mnogo dražje storitve.
3. Temelj sodobne medicine in
napredka je sodelovanje
različnih strok.
Kirurgi OI in UKC Ljubljana že
desetletja sodelujemo kot en tim, na
dnevni bazi, prijateljsko profesionalno. Onkolog izreže tumor, plastični
kirurg poskrbi za mikrokirurško
rekonstrukcijo (z 99 % uspešnostjo!),
funkcijo in estetski videz, nato zdravljenje prevzamejo še radiologi, onkologi internisti. Sodelujemo tako
dobro, da organiziramo šolanja za
strokovnjake iz tujine, ki so navdušeni. Zato ne pozabimo, da je vsaka
veriga tako močna, kot je močan njen
najšibkejši člen. Sprejetje ZZDej v predlagani obliki pomeni pomembno
okrnjeno delovanje multidisciplinarnih timov in zato pomembno slabšo
kakovost storitev in razvoj napredne
medicine.
4. Konkurenčna klavzula
V SSKJ najdemo blagovno, devizno, valutno, zlato klavzulo. Govoriti o
konkurenčni klavzuli ali konkurenčni
prepovedi v primeru zdravljenja ljudi
je v mojih očeh bizarno in moralno-
-etično sporno. Pravica, pomagati
ljudem, ki nujno potrebujejo pomoč
zaradi zdravstvenih težav, celo ogroženega življenja (preverite čakalne
dobe za operacije uroloških in drugih
rakavih obolenj), mora biti neomejevana. Edini cilj mora biti zdravje in
blagostanje državljanov, najnižji
možen absentizem, čim manj invalidskih upokojitev. Toda, žal, zdravi na
to gledamo neobremenjeni, skozi
prizmo financ in zgolj preštevamo
evre zaslužka tistih, ki želijo delati več
tudi v prostem času, tudi v drugih
ustanovah, tam, kjer je potreba, tam,
kjer so bolni ljudje. Dokler so čakalne
dobe, konkurenčne klavzule ne sme
biti, če verjamemo, da je zdravje ljudi
najpomembnejše. Pri pisanju novel in
zakonov bi se moral zakonodajalec
vedno postaviti v vlogo bolnika, tako
kot se mora postaviti empatični zdravnik. Priznati je treba, da so sredstva,
ki so na voljo v monopolnem ZZZS,
omejena, zato je število storitev, kljub
všečno polni košarici pravic, omejeno
in zato so določene storitve podplačane, česar pa ZZDej v predlagani obliki
ne rešuje.
5. Izključevanje posameznikov
in dobrih zdravnikov zgolj
zaradi oznake »dvoživka« ne
bo prispevalo k izboljšanju
razmer za kolege, ki delajo
samo v javnem zavodu.
Kot plastični kirurg imam srečo in
prednost, saj lahko delujem v javnem
in zasebnem sistemu. Toda vedno sem
izpostavil delo kolegov, ki so vezani
zgolj na javni sektor (glej reference).
Ob tem nikoli nisem imel nobene
glasne javne podpore zdravniških
organizacij ali posameznikov. Tudi
tistih, ki sedaj z jasnim namenom
ločujejo in razdvajajo zdravnike v dve
skupini.
Ko so naslovnice časnika Finance
krasile podobe naših kolegov z »astronomskimi« zneski brez razlage, sem
opravil veliko klicev in si dopisoval z
glavnim urednikom časnika Finance,
ki je naposled le objavil mojo razlago,
kaj vse je opravil kolega Blaž Trotovšek za svoje plačilo (število operacij,
ure dežurstva in pripravljenosti,
število transplantacij jeter in drugih
zahtevnih posegov). Tedaj se ni oglasil
nihče!
Večkrat sem opozarjal, da se
zaradi slabih razmer in nizkega
vrednotenja dela veliko zelo sposobnih kirurgov preusmerja v manj
zahtevna in bolj donosna področja. V
medijih so napadli mojo izjavo, da se
v Sloveniji bolj izplača biti keramičar
kot nevrokirurg. Dobil sem odgovor
jeznih keramičarjev, ki pa so v zapisu
zgolj potrdili mojo trditev. Tudi tokrat
sem ostal brez podpore ali vsaj konstruktivne razprave. Sodobna medicina lahko dobro deluje le ob sodelovanju različnih strok in posameznikov v
javnem in zasebnem sistemu. Drug
drugega potrebujemo za korist pacientov ter osebnostno in strokovno
rast.
ZZDej v predlagani obliki ne
rešuje slabih razmer in nizkega
vrednotenja dela.
6. Ukinitev in omejitev dela
zasebnih zdravstvenih ustanov za paciente ni prednost,
temveč slabost
Kaj bi pomenilo zaprtje dobro
opremljenih in za bolnike prijaznih
zasebnih zdravstvenih ustanov ob
sprejetju ZZDej v predlagani obliki?
Zdravniki so si prostore mukoma
postavili z lastnimi privarčevanimi
sredstvi in krediti na osnovi obstoječe
in veljavne zakonodaje. Zaprtje
pomeni finančne težave za ustanovitelje, kar bo morda razveselilo zavistne
posameznike (tudi nekatere kolege) in
gotovo razžalostile paciente, ki bodo
ostali brez izbire, pred enimi samimi
vrati javne bolnišnice. Kakšno je
stanje večine slovenskih bolnišnic, pa
večina zdravstvenih delavcev in
pacientov dobro ve. Zastarela in
dotrajana oprema, prenatrpani
hodniki, večna prenova in sanacija.
Nepredstavljivo je sočasno zdravljenje
in protipotresna ter energetska
prenova UKC, ki bo trajala več let.
Bodo veljala enako stroga pravila tudi
v primeru zaprtja javnih ustanov? Bo
dovoljeno opravljati mikrokirurške
operacije v operacijski dvorani z
neznosnim hrupom, tresenjem tal, pri
30 stopinjah Celzija ob 60-odstotni
vlažnosti? Bo dovoljeno zdravljenje
najtežjih onkološki bolnikov v Mariboru sredi gradbišča? Ali ZZDej v
predlagani obliki uvaja dvojna merila?
Predvsem zaradi slabih razmer in
pogojev dela v matičnih ustanovah
smo zdravniki po desetletjih čakanja
izboljšanja razmer (po)iskali druge
možnosti, zato nas uveljavitev ZZDej v
predlagani obliki preprosto sili v
zasebni sektor.
7. Zgolj javne ustanove so
pripravljene izvajati podplačane programe.
Pravijo, da je novela ZZDej nujna,
ker podcenjeni programi ostajajo
zgolj v državnih ustanovah. Ob tem
spregledamo najpomembnejše
dejstvo, da realnih cen zdravstvenih storitev v RS sploh nimamo!
Vse je arbitrarno določeno in se
spreminja glede na potrebe. Zakaj
sploh imamo podplačane storitve, ki
jih na koncu v državnih ustanovah
vedno plačamo vsi z našim (državnim) denarjem? Zasebnim ustanovam izgube žal ne plača nihče, zato
podplačanih storitev ne izvajajo. Prav
vse storitve morajo biti realno plačane, po zahtevnosti, po porabi materiala, številu sodelujočih, opremi, ki se
uporablja, ne glede, kje se izvajajo.
Dejstvo pa je, da je treba nemudoma
zagotoviti vse potrebno za obravnavo
najzahtevnejših pacientov, delovanje
intenzivnih enot v javnih ustanovah.
Poleg ustreznih plačil je treba zagotoviti sodobno (vsaj delujočo) opremo
in predvsem kadre. Tu bi svoj del morali prispevati tudi sindikati.
Namesto uravnilovke in enakega
dviga plač za vse bi se morali boriti za
večkratnik plače za vse tiste, ki
izgorevajo na intenzivnih enotah
oddelkov, kjer se vsako minuto dneva
dobesedno borijo za življenja, tako
zdravniki kot sodelavci zdravstvene
nege. Novela ZZDej v predlagani
obliki ne odpravlja podplačanih
programov.
8. Pa saj se ne bo nič zgodilo,
kdo bi si želel trhel zdravstveni sistem še dodatno
oslabiti in ga morda nepovratno uničiti, pravijo kolegi.Tudi sam sem nekoč razmišljal
tako. Toda danes z več izkušnjami
vem, da obstajajo ljudje, ki so jih
zaslepili navidezna moč, napuh,
sovraštvo in zavist.
Danes vem, da se je država sposobna odpovedati vrhunsko izšolanim
ljudem, na primer pilotom in stevardesam. Očitno se lahko odpovejo tudi
številnim zdravnikom in medicinskim
sestram. Zagreb, Trst, Benetke so
postala domača letališča. Nizkocenovni letalski prevozniki so zamenjali
nacionalni ponos. Tako se delčki suverenosti države lahko izgubijo tudi v
zdravstvu. Novela ZZDej v predlagani
obliki v resnici ne krepi javnega
zdravstvenega sistema in ne povečuje
števila visoko usposobljenega zdravstvenega kadra. Kot so s piloti odšli
stevardi in stevardese, bodo z zdravniki tudi sodelavci na področju zdravstvene nege.
9. Vloga ministrice za zdravje in
premiera RS
Ministrica pravi, da bomo videli,
kaj se bo zgodilo, in da ne more nič
napovedati. Ta izjava ministrice za
zdravje je nepremišljena, celo strašljiva. Si zamišljate kirurga, ki bi svojemu
bolniku rekel: »Bomo videli, kaj se bo
zgodilo,« in opravil poseg brez analiz,
slikovnih preiskovalnih metod, vizualizacije poteka posega, predvidevanja,
3D-načrtovanja, posvetovanja z drugimi strokovnjaki doma in v tujini, brez
dobre ekipe, ki točno ve, za kaj gre.
Premier ima pri sprejetju predlagane novele odločilno vlogo. Je v zelo
nezavidljivem položaju, preobremenjen na domačem in mednarodnem
parketu. Tudi sam v primežu kadrovske podhranjenosti kakovostnih
sodelavcev. Bojim se, da bodo njegove
odločitve temeljile na osnovi prirejenih informacij in interpretacij, na
nepremišljenih in nedodelanih rešitvah najrazličnejših svetovalcev, ki v
srcu nimajo ne stroke ne pacientov,
pač pa osebne interese in zavist. S
premierom dr. Golobom sva se
srečala, ko sva imela dvojni intervju
za Svet kapitala, kot soočenje dveh
vizionarskih strokovnjakov z vprašanjem: Kako biti hitrejši od vode, o
trajnostni medicini in trajnostnem
gospodarstvu. Imela sva enake poglede in zelo konstruktiven pogovor.
Tokrat ima kot premier ključno vlogo
tudi pri trajnostni medicini.
10. Pirova zmaga ali sladko-kislo
Srečni konec je možen le, če se
umirijo strasti in si vzamemo čas za
konstruktivni pogovor in analize
posledic predlaganih sprememb. Se
postavimo v vlogo pacienta in najdemo najboljše rešitve. Tiste, ki bodo
odpravile anomalije in nepravilnosti
delovanja obstoječega sistema in bodo
hkrati omogočile normalno delovanje
in razvoj stroke. Pričakovanja pacientov je treba postaviti pred pričakovanja volivcev in vseh tistih, ki so za
nekaj trenutkov slave in zmage
pripravljeni uničiti delo naših učiteljev, sedanjost in prihodnost slovenskega zdravstva. Poraziti zdravnike bo
sprva sladko, komentarji bodo številni
in za politiko všečni. Toda nato bo
nastopilo kislo, celo grenko obdobje
in ugotovili bodo, da je zmaga pirova.
Resnici na ljubo pa bo tudi odhod
zdravnikov iz bolnišnic pirova zmaga,
saj bo del srca še vedno ostal v multidisciplinarnih timih in kompleksnih
strokovnih izzivih, in tudi lepih
spominih.
Dvoživke so preživele na Zemlji
tako dolgo, da so postale pomembna
študijska skupina za evolucijsko
teorijo. ZZDej v predlagani obliki bo zdravnike dvoživke izbrisal, toda ob
tem nikakor ne bo izboljšal kakovosti
in dostopnosti zdravstvenih storitev.
Tako kot poljub ne spremeni žabe v
princa.
Morda pa je predlog ZZDej koristen streznitveni test, ki bo aktiviral
skupino dobro mislečih in razumnih
ljudi, jih povezal v konstruktivni
dialog in na koncu ponudil dobre
rešitve.
Dragi družinski člani in prijatelji,
to je bil moj zadnji zapis in javni
nastop o slovenskem zdravstvu,
zadnji sončni vikend pred zaslonom
notesnika.
Opomba: To ni zapis za lastno
korist. Pišem, ker mi je mar za
stroko, zaradi učiteljev Godine,
Janžekovičeve, Arneža in drugih
kolegov, ki so garali, da bi postavili
trdne temelje stroki, ki rešuje življenja in ljudem vrača upanje. Pišem
zaradi mladih kirurgov, ki želijo
delovati v vrhunskih ustanovah in
tekmovati s svetom. Pišem predvsem
zaradi pacientov, za bolnice s tumorjem dojke (vsaka osma ženska v
razvitem svetu zboli za rakom dojke),
poškodovance in opečene, paciente,
ki potrebujejo kompleksne rekonstruktivne posege.
Ker mora medicina temeljiti na
dokazih, sem v ta zapis uvrstil tudi
reference, ki nedvomno dokazujejo
moj trud in vsaj dve desetletji dolg
boj za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva
Reference: https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/isis/kopija-izdelka-reference-in-fotografije-ahčan.pdf?sfvrsn=979e0536_8
