Zaradi pomanjkanja urgentnih zdravnikov in zaskrbljujoče nizkega zanimanja za to specializacijo med mladimi, se urgentna medicina sooča s kriznim stanjem, ki ogroža njeno dolgoročno vzdržnost. V zadnjem času smo redno priča naraščajočemu pritisku na urgentne oddelke, zato zdravniki potrebujejo in pričakujejo sistemsko pomoč. Na posvetu o izzivih in prihodnosti urgentne medicine, ki so se ga udeležili predstavniki Sekcije urgentne medicine Slovenskega zdravniškega društva, predstavniki Evropskega združenja za urgentno medicino (EUSEM), predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in generalni sekretar na Ministrstvu za zdravje, so se strinjali, da je treba v urgentnih centrih izboljšati pogoje dela in zaposlene primerno nagraditi. Brez tega bo sistem, kjer primanjkuje vsaj 300 specialistov urgentne medicine, a se je za specializacijo na 50 razpisanih mest prijavilo le 9 kandidatov, kmalu potreboval reanimacijo.
Po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije, prof. dr. Bojane Beović, je urgentna medicina za študente medicine v času študija zelo privlačna, kasneje pa se za specializacijo ne odločajo v večjem številu, številni tudi kasneje odnehajo in zamenjajo poklic. "Zato se vsekakor zavzemamo za to, da bi se izboljšali pogoji dela urgentnih zdravnikov, tako kar se tiče delovnih obremenitev, tudi glede plačila, relativno seveda v primerjavi z drugimi specialnostmi. Gre za res izjemno težko delo, ki pa seveda rešuje življenja". Gregor Prosen, predsednik Sekcije za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu je pojasnil, da gre za stroko, ki zahteva celega človeka: "Še več kot to, veliko je urnih obremenitev, veliko je študijskih obremenitev". Zato urgentni zdravniki pričakujejo in potrebujejo sistemsko pomoč: "Zavedamo se, da takojšnjih hitrih rešitev verjetno ni, po drugi strani pa smo dobili tudi neke pozitivne signale s strani ministrstva."
Denis Kordež, državni sekretar na ministrstvu za zdravje, je poudaril, da bo močno obremenjene urgentne centre razbremenil sistem manjših satelitskih urgentnih centrov po državi, ki bodo zaživeli do leta 2028. Ob tem je napovedal tudi nagrajevanje zdravstvenih delavcev glede na obremenitve, ki so v urgentnih centrih večje kot na urgencah v manjših krajih. Osnova za variabilno nagrajevanje zaposlenih v zdravstvu bo po njegovih besedah merjenje efektivnih obremenitev. Načrtujejo tudi spremembe v plačevanju urgentne dejavnosti na podlagi obremenitev. "Urgenca v UKC Ljubljana ali UKC Maribor vsekakor ne more biti ovrednotena enako kot manj obremenjene urgentne dejavnosti."
