Ključni izzivi slovenskega zdravstva zahtevajo nujne rešitve
Zdravniška zbornica Slovenije je v okviru regijskih obiskov gostovala v Severnoprimorski regiji, kjer je skupaj z zdravniki in vodstvi zdravstvenih ustanov razpravljala o ključnih izzivih slovenskega zdravstva.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, prof. dr. Bojana Beović, je poudarila, da zdravstvo ni zgolj vprašanje infrastrukture in opreme, temveč predvsem kadrov. »Slovenija nujno potrebuje več zdravnikov in vseh drugih zdravstvenih delavcev, da bo sistem lahko deloval nemoteno. Posebej v bolj odročnih krajih, moramo zdravnike in druge zdravstvene strokovnjake ustrezno motivirati za delo,« je dejala prof. dr. Beović.
Številni kraji v regiji se spopadajo s pomanjkanjem zdravnikov, posebej na primarni ravni, kjer so nekateri zdravstveni domovi prisiljeni kadre iskati v tujini. »Vse kolege iz tujine sprejemamo odprtih rok, a obenem moramo zagotoviti, da k nam pridejo ustrezno usposobljeni strokovnjaki,« so izpostavili direktorji zdravstvenih domov.
Da je pri zaposlovanju tujih zdravnikov potrebna določena mera previdnosti, je opozorila Petra Kokoravec, direktorica Zdravstvenega doma Osnovno varstvo Nova Gorica, kjer imajo trenutno zaposlenih enajst kolegov iz tujine. »Pri eni zdravnici pa smo podvomili v njeno znanje. Nismo je odslovili, ker je prišlo do zapiranja dejavnosti kot take, ker nismo uspeli realizirati programa v celoti,« je dejala.
Da mora biti prioriteta domač kader, pa opozarja Egon Stopar, direktor ZD Ajdovščina: »Mi smo v Sloveniji zgradili odličen primarni sistem z eno lepotno napako - da ni strategije kadrov. Veliko se govori, kako bomo zdravnike iz tujine vozili, vse lepo in prav, ampak mi moramo doma navdušiti naše otroke, ki se odločajo za študij in potem za specializacijo, da nam bodo pomagali vzpostaviti, zgraditi in obdržati stabilen primarni sistem.«
Največ težav s kadri v regiji imajo sicer v Tolminu. »Imamo enajst ambulant družinske medicine, a samo pet takih, ki jih lahko sami izvajamo, oziroma imamo 20 lastnih zdravnikov in 40 različnih pogodbenikov, da zadeve sploh lahko tečejo. Po odhodu treh zdravnikov so številni ostali brez osebnega zdravnika, situacijo rešujemo z nadomestnimi zdravniki, odprte imamo dodatne ambulante družinske medicine. Drugi velik problem je urgentna medicina. Potrebovali bi pet zdravnikov, trenutno imamo dva. To so tako velike luknje, da jih je treba reševati na višjem nivoju,« je razložil direktor ZD Tolmin, Primož Uršič, ki ga skrbijo poletni meseci, ko tolminsko preplavijo še turisti. Tudi nova zakonodaja, ki prepoveduje prehajanje zdravnikov iz javnega v zasebni sektor in obratno, jim ne bo naredila usluge. »V praksi to pomeni, da večine pogodbenikov, ki sem jih prej omenil – bodisi za specialistične dejavnosti, ki jih ne bomo mogli več izvajati – ne bomo imeli na voljo. Posledično bodo morali pacienti potovati uro ali več do najbližje bolnišnice, kjer bodo prejeli potrebno oskrbo. Še huje bo na primarni ravni, saj nimamo petih urgentnih zdravnikov in ne vem, kdo jih bo pokril v tem primeru, če jih zdaj pokrivajo zasebniki.«
V šempetrski bolnišnici po lanskem odhodu petih kirurgov in večine radiologov po besedah direktorja Dimitrija Klančiča zdaj upajo na mirnejše leto, a razmere niso rožnate. »Problem v radiologiji se nadaljuje, vrzeli po odhodu kirurgov zapolnjujemo z mladimi zdravniki, pomagamo si s pogodbeniki,« je dejal. Odhodi zdravnikov se odsevajo v daljših čakalnih vrstah, je potrdil strokovni direktor bolnišnice Erik Sedevčič. »V povprečju so daljše za 12 odstotkov, najdaljše so prav v kirurgiji.«
Težave v zobozdravstvu je predstavil direktor Zdravstvenega doma Zobozdravstveno varstvo Nova Gorica Goran Štekar: »Največji problem je sprememba pravil zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki uveljavljajo belo zalivko kot standard, postavljena cena pa je absolutno nerentabilna. Julija se kot standard uvaja porcelanska prevleka, tudi tu je postavljena cena nerentabilna.«
»Obiski po regijah nam omogočajo, da iz prve roke slišimo in razumemo konkretne izzive, s katerimi se soočajo zdravstveni delavci na terenu. Naš cilj je, da te informacije prenesemo odločevalcem in prispevamo k izboljšanju zdravstvenega sistema v korist vseh pacientov,« je zaključila prof. dr. Bojana Beović.
