Leon Köveš, dr. med., je družinski zdravnik v Zdravstvenem domu Murska Sobota, ki se je po študiju medicine na ljubljanski Medicinski fakulteti vrnil v domače Prekmurje. Odločitve ni nikoli ni obžaloval: »Pacienti me imajo za svojega in to mi zelo veliko pomeni. Upam, da bo pacient ostal v središču pozornosti in da ne bodo glavno vlogo igrali le papirji, potrdila in predpisovanje zdravil.« V pogovoru nam je zaupal tako najlepše kot najtežje plati poklica ter spregovoril o izzivih, s katerimi se danes soočajo družinski zdravniki – predvsem zaradi preobremenjenosti, prevelikega števila pacientov in pomanjkanja specialistov družinske medicine.
Kaj je najlepši del vašega poklica?Najlepše je, ko vidiš paciente, ki so bili zelo slabi, pa se je njihovo zdravstveno stanje po tvoji intervenciji močno izboljšalo. To je tisto, kar te vedno znova motivira. Ta motivacija je zaenkrat še vedno močnejša od negativizma, ki prihaja od drugod. In to je tisto, kar te žene naprej in ti daje nov zagon v službi.
Kaj vam pomeni stik s pacienti?
Rad imam stik z ljudmi in mi ambulantni način dela odgovarja. Družinski zdravnik je nekako del socialnega življenja pacientov, sploh starejši ljudje nas pogosto jemljejo kot del svoje širše družine. Neizogibno je, da jih srečamo tudi zunaj ambulante, se z njimi pogovorimo. Včasih niti ni toliko medicinskih tem, ampak te imajo za "svojega".
Se vam zdi, da pacienti včasih potrebujejo več časa za pogovor, kot jim ga lahko namenite?
Ko pride človek v stiski, včasih potrebuje tudi pol ure ali več pogovora v ambulanti. To se mi zdi zelo vredno – da svoje delo opravljamo kakovostno in da si za paciente vzamemo potreben čas. A včasih že samo do malice pregledamo čez 20, 30 ali več pacientov. Poleg tega so tu še vsi ostali kontakti – elektonska sporočila in telefonski pogovori. Vsi družinski zdravniki, ki delamo v Zdravstvenem domu Murska Sobota imamo več pacientov, kot bi jih po normativih smeli imeti.
Kaj vas je pritegnilo k družinski medicini?
Vedno sem bil tip človeka, ki ga zanima veliko stvari. Družinska medicina mi je omogočila širino, saj se srečujem s številnimi področji. Delo je pestro. Nek vpliv na mojo izbiro je imel tudi moj oče, ki je prav tako družinski zdravnik, prek njega sem se s to soacialnostjo spoznal že zelo zgodaj.
Kakšna je kadrovska situacija v zdravstvenem domu kjer delate?
Zdravnik, ki me nadomešča, bi lahko šel v pokoj že pred štirimi ali petimi leti, a ker ni specialista, ki bi ga nadomestil, je pač podaljšal delo. Kar je žal vse pogostejša praksa.
Kako se soočate z javnimi kritikami na račun zdravnikov?
Družinski zdravniki imamo svoje delo radi. Trudimo se, želimo dobro skrbeti za paciente. A pogosto slišimo v medijih, da smo zdravniki krivi za stanje v sistemu. To je težko sprejeti. Sam imam rad svoje delo in rad hodim v službo, vendar se včasih ob vseh teh obtoževanjih in javnem linču vprašaš, ali se sploh še splača truditi.
Kaj je po vašem mnenju najpomembnejše pri delu družinskega zdravnika?
Upam, da bo pacient ostal v središču pozornosti in da ne bodo glavno vlogo igrali le papirji, potrdila in predpisovanje zdravil. Pomembno je, da imamo za pacienta dovolj časa.
