Spoštovane poslanke in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije,
na vas se obračamo z odgovornostjo do vseh državljank in državljanov Republike Slovenije, ki so vam zaupali mandat, da boste v prvi vrsti skrbeli za njihove potrebe, še posebej za njihovo zdravje in dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev. Pred vami ni zgolj zakonodajni akt, temveč odločitev, ki bo neposredno vplivala na zdravje in dobrobit tisočih vaših sokrajanov, ki so vas izvolili, ker so verjeli, da boste poskrbeli za njih, ne pa jim odvzeli še tisto, kar imajo.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (EPA: 1917-IX) prinaša številne omejitve, ki ne temeljijo na tehtnih strokovnih analizah in ocenah, temveč na ideoloških usmeritvah, ki v praksi ne bodo izboljšale dostopnosti do zdravstvenih storitev, niti okrepile produktivnosti znotraj javne zdravstvene mreže.
Kaj boste rekli npr. prebivalcem Tolmina, Bovca in Kobarida, kjer bo dolgoročno ogrožena zdravstvena oskrba, ki jo izvajajo s kar 42 pogodbenimi zdravniki? Kako jim boste utemeljili odločitev, da bo zdravnikov zanje vedno manj? V Gornji Radgoni, Ljutomeru, Lendavi, Postojni, Kranju in številnih drugih krajih po Sloveniji zdravstveni domovi zagotavljajo specialistične storitve oz. dežurstva ponoči/ob koncu tedna s pomočjo zunanjih sodelavcev. Vse to bo po sprejetju nove zakonodaje v veliki meri odpadlo, saj bo pridobivanje soglasij bistveno oteženo in odvisno od številnih dejavnikov, na katere kot posamezniki ne bodo imeli vpliva. To pomeni, da bodo pacienti – vaši volivci, vaši sokrajani – prisiljeni potovati uro ali več do najbližje bolnišnice ali pa preprosto ostali brez potrebne zdravstvene oskrbe.
Kljub trditvam politike, da bo zakon okrepil javno zdravstvo, tega niso potrdile niti analize in simulacije, ki bi jih pred sprejetjem takšne zakonodaje verjetno upravičeno pričakovali. Kdo bo sprejel odgovornost, ko bo obravnav vse manj in več nepotrebnih, lahko tudi tragičnih, zdravstvenih posledic za paciente?
Obstaja utemeljena skrb, da bodo dejavnosti kot so dermatologija, oftalmologija, plastična in rekonstruktivna kirurgija, maksilofacialna kirurgija, gastroenterologija, ortopedija ipd. v državnih zdravstvenih zavodih še bolj osiromašene ali jih preprosto ne bo več. Določene stroke so namreč specifične v smislu, da v okviru javne zdravstvene mreže sploh ni mogoče izvajati vseh storitev, ki sodijo v to stroko. Zdravstveni delavci teh specialnosti zato praviloma delujejo pri več izvajalcih (znotraj in izven javne zdravstvene mreže) in s tem izvajajo širši nabor storitev ter strokovno napredujejo, kar je pozitivno tudi za njihovo delo v javnem zavodu. Prepoved takega dela bo za zdravstvene delavce pomenila strokovno degradacijo in jim izjemno zmanjšala motivacijo, da bi ostali zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih. Od enajstih specialistov maksilofacialne kirurgije in devetih specialistov plastične in rekonstruktivne medicine v največji slovenski bolnišnici jih je polovica že danes prepričanih, da bodo ob uveljavitvi zakona zapustili javni zavod. Na enem od večjih dermatoloških oddelkov je svoj odhod po sprejetju novele ZZDej napovedalo vsaj šest specialistov, v eni izmed regijskih bolnišnic je ta oddelek že zdaj tik pred zaprtjem, saj imajo le še dva specialista za celotno ustanovo, oddelek za očesno patologijo pa so zaradi pomanjkanja kadra že zaprli. Svoj odhod iz ene izmed regijskih bolnišnic so napovedali vsi plastični kirurgi, iz druge skoraj polovica specialistov, v enem od UKC-jev pa tretjina.
Verjetno se strinjate, da si zdravstveni sistem ne more privoščiti, da zaradi pomanjkanja specialistov storitve teh specialnosti sploh ne bi bile več dostopne v javnih zavodih, pacienti pa bi bili primorani pomoč iskati v tujini ali pa bi bili podvrženi dodatnim operacijam - na primer zato, ker sočasna rekonstrukcija dojk ob onkološkem posegu ne bi bila več mogoča, ali ker v bolnišnici ne bo več maksilofacialnega kirurga, ki zna operirati shize pri otroku.
Kljub temu, da je v uvodu predloga zakona na več mestih poudarjeno, da naj bi se zaposlene v javnih zavodih spodbujalo oziroma motiviralo za delo pri lastnem delodajalcu, pa predlog ne vsebuje praktično nobenega konkretnega ukrepa, ki bi povečal privlačnost zaposlitve in dela v javnih zdravstvenih zavodih. V samem besedilu predloga zakona namreč ni zaslediti določb, ki bi neposredno po sprejetju zakona zagotovile navedeno. Prav tako ni predviden noben sistemski ukrep za izboljšanje delovanja in pogojev dela v javnih zavodih. Delo zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, zaposlenih v javnih zavodih, bo po predlogu zakona tako v večji meri omejeno na njihovega osnovnega delodajalca, za katerega pa sploh ni nujno, da ima zadostne kapacitete (prostore, opremo in predvsem kadre), da bo zmožen organizirati izvedbo večjega števila obravnav in posegov. Pri tem so zagotovo najbolj dragoceni ter najtežje nadomestljivi vir naši kadri. Omejevanje tistih, ki so pripravljeni in zmožni delati več, kot to predvideva predlog zakona, pa bo imelo za posledico še večje pomanjkanje kadra, slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev za vse paciente in posledično še dodatno obremenjenost urgenc, ki že danes delajo preko svojih zmožnosti.
Spoštovane poslanke in poslanci, vaša odločitev ne bo vplivala zgolj na zakonsko ureditev, temveč neposredno na življenja ljudi, ki bodo občutili posledice vaših dejanj. Zdravstvo je preveč pomembno področje, da bi ga obravnavali skozi prizmo ideoloških in populističnih interesov. To ni vprašanje politične zmage ali poraza, temveč vprašanje dostojanstva, zdravja in prihodnosti vseh nas.
Zato vas prosimo in pozivamo, da zavrnete predlog novele zakona v trenutni obliki in omogočite pripravo rešitev, ki bodo temeljile na strokovnih analizah, realnih potrebah zdravstvenega sistema ter dolgoročnem zagotavljanju kakovostne in dostopne zdravstvene oskrbe za vse državljane Republike Slovenije. V nasprotnem pričakujemo, da boste prevzeli odgovornost za morebitne posledice, zlasti za zmanjšano dostopnost in slabšo kakovost zdravstvene oskrbe zaradi pomanjkanja kadra v javnem zdravstvu.
Verjamemo, da boste kot odgovorni predstavniki ljudstva prisluhnili strokovni javnosti, upoštevali dejstva in sprejeli odločitve, ki bodo koristile vsem – tako pacientom kot zdravstvenim delavcem.
Z zaupanjem v vašo modrost in odgovornost vas pozdravljamo spodaj podpisani po abecednem vrstnem redu
