Novice in obvestila

Ta Strokovni kotiček je namenjen aktualnim novostim s čim širšega področja medicinske strokovne literature. Vse zainteresirane kolege z različnih področij medicine vabim k sodelovanju s predlogi za konkretne publikacije z »vaših« področij medicine, za katere menite, da so pomembne in vredne objave. Prosim, da mi tudi sporočite, če so registrirana kakšna pomembna nova zdravila, postopki, metode dela itd., ki so potencialno zanimivi za vse kolegice in kolege.

Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med. (pišite mi na: janez.tomazic@kclj.si)

Z biomarkerjem stratificirana primerjava »top-down« zdravljenja vs. »pospešenega step-up« zdravljenja pri bolnikih z novo diagnosticirano Crohnovo boleznijo (PROFILE): multicentrična, odprta, randomizirana kontrolirana klinična raziskava

Strategije zdravljenja in klinični izidi zdravljenja se pri bolnikih s Crohnovo boleznijo bistveno razlikujejo. V RKR* so preučevali uporabo domnevnega prognostičnega biomarkerja za usmerjanje terapije z ocenjevanjem izidov pri bolnikih, ki so bili naključno razporejeni v dve skupini: »top‐down« (zgodnje kombinirano imunosupresivno zdravljenje z infliksimabom in imunomodulatorjem) ali »pospešeni step‐up« (konvencionalni) pristop. V raziskavo PROFILE (PRedicting Outcomes For Crohn’s disease using a moLecular biomarker) so bili vključeni odrasli z nedavno postavljeno diagnozo aktivne Crohnove bolezni (Harvey-Bradshaw indeks ≥ 7, povišan CRP ali fekalni kalprotektin oz. oboje ter endoskopski dokazi o aktivnem vnetju). Potencialnim raziskovancem so vzeli kri za testiranje na prognostični biomarker, ki je bil pridobljen iz transkripcijskih signatur celic T (test PredictSURE – IBD). Po testiranju so bili bolniki randomizirani v skupino »top‐down« ali »pospešeno step‐up«, pri čemer je bila razporeditev stratificirana glede na podskupino biomarkerja (IBDhi ali IBDlo), stopnjo endoskopsko določenega vnetja (blago, zmerno ali hudo) in obseg bolezni (debelo črevo ali drugo). Primarni cilj je bil doseči trajno remisijo brez uporabe glukokortikoidov in kirurških posegov do 48. tedna. Remisijo so definirali s kombinacijo simptomov in znakov ter vnetnih kazalcev, ocenjenih pri vseh obiskih. Za vzplamtenja (flares) so bili zahtevani aktivni simptomi (HBI ≥ 5) in povišani vnetni kazalci (CRP nad zgornjo mejo normalnega ali fekalni kalprotektin ≥ 200 μg/g oz. oboje), medtem ko je bila remisija definirana kot nasprotje – torej odsotnost simptomov in znakov ali normalizacija vnetnih parametrov oz. oboje. Analize so bile opravljene na celotni vključeni populaciji, določeni po načelu »intention-to-treat« (ITT). Med decembrom 2017 in januarjem 2022 je bilo vključenih 386 bolnikov (33,6 leta [SD 13,2]; 179 [46 %] žensk, 207 [54 %] moških), naključno razporejenih v skupino »top‐down« (193) in v skupino »pospešeni step‐up« (193). Mediana od diagnoze do vključitve je bila 12 dni (0–191 dni). Podatki o primarnem izidu so bili na voljo za 379 udeležencev (v skupini »top‐down« 189; v »pospešeni step‐up« skupini pa 190). Ni bilo zaznane interakcije med prognostičnim biomarkerjem in zdravljenjem (absolutna razlika 1 odstotna točka, 95 % KZ –15 do 15; p = 0,944). Trajna remisija brez glukokortikoidov in kirurških posegov je bila bistveno pogostejša v skupini »top‐down« kot v »pospešeni step‐up« skupini (149 [79 %] od 189 bolnikov v primerjavi z 29 [15 %] od 190 bolnikov, absolutna razlika 64 odstotnih točk, 95 % KZ 57 do 72; p < 0,0001). V skupini »top‐down« je bilo opaženih manj neželenih dogodkov (vključno s poslabšanji bolezni), manj hudih neželenih dogodkov kot v »pospešeni step‐up« skupini (neželeni dogodki: 168 proti 315; hudi neželeni dogodki: 15 proti 42), manj zapletov, ki so zahtevali abdominalno kirurgijo (1 vs. 10), ni pa bilo razlik glede hudih okužb (3 vs. 8).

Avtorji so zaključili, da so s »top‐down« pristopom zdravljenja s kombinacijo infliksimaba in imunomodulatorja po enem letu dosegli bistveno boljše izide vs. strategiji »pospešenega step‐up« zdravljenja. »Top-down« strategija je bila zelo učinkovita in varna! Skratka, zgodnje anti-TNF zdravljenje. Prognostični biomarker (žal) ni pokazal klinične uporabnosti. »Top‐down« strategija bi morala biti zlati standard pri oskrbi večine bolnikov z nedavno postavljeno diagnozo aktivne Crohnove bolezni (glej vključitvene kriterije). Za gastroenterologe je to prijetno, visceralno in visoko viskozno besedilo, skratka, čisti užitek …, če ga boste seveda prebrali v celoti!

Vir: Nurulamin MN, Lee JC, Simon Bond, et al. A biomarker-stratified comparison of top-down versus accelerated step-up treatment strategies for patients with newly diagnosed Crohn’s disease (PROFILE): a multicentre, open-label randomised controlled trial. Lancet Gastroenterol Hepatol 2024; 9: 415–27; doi.org/10.1016/ S2468-1253(24)00034-7.

Primerjalna učinkovitost novih – naprednih terapij za obvladovanje zmernega do hudega ulceroznega kolitisa: 2024 Ameriško gastroenterološko združenje, sinteza dokazov 

V ZDA ulcerozni kolitis (UK) prizadene skoraj 1,5 milijona posameznikov. V zadnjih 20 letih so se pojavila številna nova zdravila in kar sama po sebi se ponujajo vprašanja o  pozicioniranju posameznih učinkovin in vrstnem redu zdravljenja. Raziskovalci so izvedli posodobljen (updated) sistematični pregled in mrežno metaanalizo (za oceno zanesljivosti dokazov so uporabili sistem GRADE: Grading of Recommendations, Assessment, Development and Evaluation), s katerima so želeli informirati Ameriško gastroenterološko združenje (AGA) oz. njihove »klinične smernice« za leto 2024 o zdravljenju zmernega do hudega UK. Vključili so 35 RKR*, v katerih so primerjali različne sodobne načine zdravljenja (anti-TNF, vedolizumab [mAb proti integrinu α4β7], modulatorje receptorja sfingosin-1-fosfat (modulatorji S1P-receptorjev na limfocitih), zaviralce IL-12/23 oz. IL-23 in zaviralce Janusove kinaze [JAK]) v primerjavi s placebom ali drugim aktivnim komparatorjem. Primarna izida sta bila indukcija in vzdrževanje klinične remisije, sekundarni izid pa endoskopsko izboljšanje. Po izključitvi zaviralcev JAK kot potencialnega zdravljenja prve linije (v skladu s FDA) so dokazi z nizko stopnjo zanesljivosti podpirali klinično pomembno korist infliksimaba (anti-TNF), ozanimoda (modulator S1P), risankizumaba in guselkumaba (oba sta mAb proti IL-23) vs. adalimumab (anti-TNF) in mirikizumab (mAb proti IL-23) pri doseganju remisije z indukcijskim zdravljenjem pri »naivnih bolnikih« (še niso prejemali bioloških zdravil) s srednje do hudim UK, pri čemer sta bila risankizumab in ozanimod najbolj učinkovita. Če pa so v prvo linijo zdravljenja vključili zaviralce JAK, pa je bil upadacitinib učinkovitejši vs. vsa druga zdravila, razen ozanimoda in risankizumaba (nizka do zmerna stopnja zanesljivosti). Pri bolnikih, ki so bili predhodno že zdravljeni z biološkimi zdravili, so bili upadacitinib, tofacitinib in ustekinumab (mAb proti IL-12/23)  najučinkovitejši glede doseganja remisije.

Gre za obsežno analitično up-to-date raziskavo, v kateri so z uporabo sodobnega sistema GRADE ocenjevali učinkovitost zdravil pri zdravljenju naivnih in izkušenih bolnikov (glede uporabe bioloških zdravil) s srednje do hudim UK. V analizi so ugotovili razlike učinkovitosti znotraj posameznih razredov in poudarili pomen predhodne izpostavljenosti biološkim zdravilom, ki je ena od ključnih determinant za izbiro zdravljenja. Ugotovili so, da je upadacitinib (zaviralec JAK) pri obeh skupinah bolnikov najučinkovitejše zdravilo. Avtorji tudi zaključujejo, da so nujne raziskave o dolgoročni varnosti …

Preberite še:

Varnost in učinkovitost agonistov receptorja za glukagonu podoben peptid-1 (GLP1-RA) pri vnetni črevesni bolezni

O varnosti in učinkovitosti agonistov receptorja za GLP1-RA pri bolnikih s KVČB je malo zbranih podatkov. V retrospektivni raziskavi (n = 120) so ocenili neželene dogodke, spremembe telesne teže, klinične (simptomi in znaki) in endoskopske odzive ter biomarkerje. Najpogostejši neželeni učinki so bili s strani GIT, ki so se pojavili pri 11,5 % bolnikov. Najbolj izrazito zmanjšanje telesne teže je bilo pri semaglutidu. Pri hospitalizacijah, povezanih z KVČB, in endoskopskih rezultatih ni bilo opaženih razlik. Ravni C-reaktivnega proteina so se po enem letu zmanjšale (p = 0,005).

Avtorji so zaključili, da se zdi zdravljenje z GLP1-RA pri bolnikih s KVČB varno in učinkovito, kar spremlja tudi opazno zmanjšanje koncentracije CRP.

Vir: Anderson SR, Ayoub M, Coats S, et al. Safety and Effectiveness of Glucagon-like Peptide-1 Receptor Agonists in Inflammatory Bowel Disease. Am J Gastroenterol 2024, Nov 14 doi: 10.14309/ajg.0000000000003208.

Inhalacijske terapije za lajšanje simptomov astme: sistematični pregled in metaanaliza

Optimalna inhalacijska terapija za lajšanje simptomov astme ostaja nejasna. V raziskavi so primerjali uporabo kratkodelujočih β agonistov (short-acting β agonists – SABA) vs. kombinacija SABA + inhalacijskih glukokortikoidov (inhaled corticosteroids – ICS) ter vs. kombinacija β agonista s podaljšanim delovanjem (formoterol) + ICS. Uporabili so baze podatkov MEDLINE, Embase in CENTRAL (januar 2020–september 2024). Glavni cilji raziskave so bili nadzor simptomov in znakov astme (5-točkovni vprašalnik), kakovost življenja (vprašalnik), tveganje za huda poslabšanja astme in tveganje za hude neželene dogodke. Vključili so 27 RKR* (n = 50.496 odraslih in pediatričnih bolnikov; poprečno 41 let; 40 % moških). V primerjavi z uporabo SABA samostojno sta bili obe kombinirani terapiji z ICS povezani z manjšim številom hudih poslabšanj (ICS-formoterol RR 0,65 [95% IZ, 0,60–0,72]; RD −10,3 % [95 % IZ, −11,8 % do −8,3 %]; ICS-SABA RR, 0,84 [95 % IZ, 0,73–0,95]; RD −4.7 % [95 % IZ, −8,0 % do −1,5 %]) z visoko zanesljivostjo. V primerjavi z uporabo SABA samostojno sta bili obe terapiji z ICS povezani z boljšim nadzorom astme (ICS-formoterol RR izboljšanje [MID] v skupni oceni 1,07 [95 % IZ, 1,04–1,10]; RD 4,1 % [95 % IZ, 2,3 %–5,9 %]; ICS-SABA RR 1,09 [95 % IZ, 1,03–1,15]; RD 5,4 % [95 % IZ, 1,8 %–8,5 %]) z visoko zanesljivostjo. Pri posredni primerjavi z ICS-SABA je bil ICS-formoterol povezan z manjšim številom hudih poslabšanj (RR 0,78 [95 % IZ, 0,66–0,92]; RD −5,5 % [95 % IZ, −8,4 % do −2,0 %]) z zmerno zanesljivostjo. V primerjavi z uporabo SABA samostojno, ICS-formoterol (RD −0,6 % [95 % IZ, −1,3 % do 0 %]) ni bil povezan s povečanim tveganjem za hude neželene dogodke (visoka zanesljivost) in ICS-SABA (RD 0 % [95 % IZ, −1,1 % do 1,2 %]) ni bil povezan s povečanim tveganjem za hude neželene dogodke (zmerna zanesljivost). 

Raziskovalci so z mrežno metaanalizo bolnikov z astmo in sistemom GRADE za oceno zanesljivosti rezultatov (glej pri zgornjem članku) ugotovili, da sta kombinaciji ICS s formoterolom in ICS s SABA povezani z zmanjšanim številom poslabšanj astme in izboljšanim nadzorom astme v primerjavi z uporabo SABA samostojno. V obsežnem članku lahko preberete še o drugih podanalizah, varnosti, »Q of L« in omejitvah (Limitations) raziskave. Priporočam.

Vir: Rayner DG, Ferri DM, Guyatt GH, et al. Inhaled Reliever Therapies for Asthma A Systematic Review and Meta-Analysis. JAMA; 333(2): 143–52; doi: 10.1001/jama.2024.22700.

Pa še to:

Večna želja človeka: »Postati nesmrten«

Zaenkrat je človek nesmrten v človeštvu (in še to je čedalje bolj vprašljivo …), želi pa si to postati tudi kot posameznik. Sploh moški. Preberite odličen, malce tudi hudomušen članek na to temo, zgodovinsko obarvan in tudi z najnovejšimi trendi, saj to postaja čedalje boljša (tržna) tema. Nekaj citatov, da Vas navdušim: »Linus Pauling, eden od utemeljiteljev molekularne biologije in dobitnik Nobelove nagrade za kemijo, je večji del svoje kariere promoviral mega odmerke vitamina C kot način za preprečevanje raka in podaljšanje življenja do nedosegljive starosti 150 let. Ko je Pauling umrl za rakom leta 1994, pri 93 letih, so bile njegove raziskave dolgoživosti v očeh mnogih diskreditirane.« Ali pa: »Kot je leta 1927 v New Yorku zapisal neki katoliški duhovnik, ki je opazoval neustavljivo željo svojih faranov, da bi se izognili smrti: Moške je vedno zanimalo podaljševanje življenj, ne glede na to, kako bedna in nesrečna so bila njihova tostrana bivanja.«

Vir: https://www.nytimes.com/2025/01/18/well/longevity-history.html?unlocked_article_code=1.1E4.Wmlo.RjppPDsxizh0&smid=url-share

* RKR: randomizirana klinična raziskava

Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani