Informacije, novosti - Zdravniška zbornica Slovenije

Ostali načini prijave

Prijava s SI-PASS

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

/ Informacije, publikacije / Novice in obvestila

Novice in obvestila

bojana-beovic (1)

Bolniki kličejo zaradi izdelkov “Flexosamine” in “Go Slim” - ponovno opozarjamo na lažne oglase in zlorabo imena prof. dr. Bojane Beović

27.1.2026

Izrecno poudarjamo: prof. dr. Bojana Beović ne priporoča in ne reklamira ne izdelka Flexosamine in ne izdelka Go Slim. Oboje je neresnično in zavajajoče. Prof. dr. Beović ni nikoli sodelovala v nobeni oglaševalski kampanji, ne podpira trženja zdravil ali vprašljivih prehranskih dopolnil ter nikoli ne daje komercialnih priporočil.

Krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo (ti. ukrep 80/90/100) in dodatno delo

22.1.2026

S 1. januarjem 2026 se je začela uporabljati zakonska možnost krajšega delovnega časa delavca pred upokojitvijo oziroma ti. ukrepa 80/90/100, v zvezi s katerim podajamo nekaj splošnih pojasnil.

Portret prim. izr. prof. dr. Gorazda Voge - prejemnika Hipokratovega odličja

22.1.2026

»Medicina mi pomeni način življenja. Pozabiti moraš na prosti čas, saj intenzivistov vsepovsod primanjkuje in moraš veliko časa preživeti v bolnišnici.« Prof. dr. Gorazda Vogo sodelavci opisujejo kot izjemno delavnega in predanega: »Svojci so vedeli, da je njihov bližnji v rokah kompetentnega zdravnika, ki bo za pacienta naredil vse, kar je v njegovi moči in to je nenehno spodbujal tudi pri svojih kolegih.« Bil je dolgoletni vodja internega oddelka SB Celje.

(Krunoslav Pavlović, dr. dent. med.) V odnos med zdravnikom in pacientom nikoli ne bi smela posegati politika

21.1.2026

Ob dogodkih na oddelku maksilofacialne in oralne kirurgije nihče ni ostal ravnodušen. Vsak dan so se na hodnikih klinike širili pogovori, opazovanja in ugibanja, kaj se bo zgodilo. Napetost se je povečevala, kdo bo prvi prestopil rubikon. Ozračje je bilo neprijetno in vsak izmed nas je razmišljal tudi o svoji prihodnosti in o tem, kaj je v življenju zagrešil, da država samo njegovo poklicno skupino v javnem sektorju tako kaznuje in biča s prepovedmi.

Knjižni večer s prof. dr. Stanetom Repšetom

21.1.2026

Zdravniška zbornica Slovenije vabi na knjižni večer s prof. dr. Stanetom Repšetom, ki bo v torek, 10. februarja 2026, ob 18. uri na sedežu zbornice. Avtor bo predstavil svoji knjigi Oražnovci ob 100-letnici ter Ko sem te rabila, te nikoli ni bilo – Avtobiografija nekega kirurga, pogovor z njim pa bo vodil prof. Jože Faganel. Večer bo posvečen medicini, osebni zgodbi in pisani besedi.

Portret izr. prof. dr. Milana Čižmana - prejemnika Hipokratovega odličja

15.1.2026

Objavljamo drugega od treh portretov prejemnikov Hipokratovih odličij. »O pacientih sem razmišljal doma, na dopustu. Vedno sem želel razrešiti težave in paciente pozdraviti. To je največje zadovoljstvo.« Prof. dr. Milan Čižman je življenje posvetil pediatrični infektologiji in za predano življenjsko delo prejel najvišje Hipokratovo odličje. V 46-letih kliničnega in pedagoškega dela je izučil generacije otroških infektologov: »Bil je moj največji učitelj, naučil me je skoraj vsega, kar znam v infektologiji.«

Kebrovski paradoks

10.1.2026

Zato brez temeljite spremembe delovanja ZZZS nikoli ne bomo prišli iz permanentne zdravstvene krize, ki je na ta način programirana prav zaradi obstoja ZZZS in njegovega nepoštenega razmerja do zavarovanca, ki je prisiljen zgolj plačati prispevke, v zameno pa ne dobi nikakršne pogodbe, ki bi mu osebno jamčila zdravljenje, ko ga bo potreboval.

V spomin izr. prof. dr. Saši Šega Jazbec, dr. med., spec. nevrologije

9.1.2026

Z veliko žalostjo smo prejeli vest, da se je poslovila izr. prof. dr. Saša Šega Jazbec, dr. med., specialistka nevrologije, dolgoletna zdravnica Nevrološke klinike UKC Ljubljana in ena ključnih soustvarjalk sodobne obravnave bolnikov z najtežjimi nevrološkimi boleznimi v Sloveniji.

Portret prof. dr. Milana Petelina - prejemnika Hipokratovega odličja

8.1.2026

Objavljamo prvega od treh portretov prejemnikov Hipokratovih odličij. Prof. dr. Milana Petelina nekdanji sodelavci opisujejo kot velikega človeka, ki ga cenijo študenti, specializanti, kolegi in bolniki: »Ko je vstopil v prostor, si vedel, da je tam. Vedno je izžareval veselje, voljo do življenja in do dela.« Občudujejo njegov humor in lahkotnost predajanja znanja: »Nikoli se ni potiskal naprej, kljub vrhunskemu kliničnemu in raziskovalnemu delu je ostal predvsem človek.«

Nove zlorabe identitet zdravnikov

5.1.2026

Na spletu se znova pojavljajo lažna oglasna sporočila, na katera smo v preteklosti že večkrat opozarjali. Spletni goljufi pri tem zlorabljajo identiteto zdravnikov in njihove fotografije ter z izmišljenimi intervjuji zavajajoče oglašujejo različne izdelke. Nedavno se je to zgodilo prof. dr. Mojci Matičič, dr. med., infektologinji, ki jo v videoposnetku lažno predstavljajo kot ginekologinjo, ki se ukvarja z inkontinenco. Opozarjamo, da ne eno ne drugo ne drži.

Podpora RSK-ja maksilofacialnim kirurgom in poziv k takojšnjim sistemskim ukrepom: "Izguba vrhunskih terciarnih strokovnjakov ni 'problem posameznikov', temveč alarm za sistem

31.12.2025

Objavljamo pismo Razširjenega strokovnega kolegija za otroško in mladostniško psihiatrijo, naslovljeno na Ministrstvo za zdravje. Pismo je izraz strokovne solidarnosti s kolegi maksilofacialnimi kirurgi UKC Ljubljana ter hkrati jasno opozorilo na širše, sistemske težave slovenskega javnega zdravstva.

Zdravniške zgodbe: Zakaj pozabljamo, da gre za eno največjih zgodb o uspehu v medicini

27.12.2025

Cepljenje je eno največjih odkritij v zgodovini medicine. Zaradi njega so bolezni, ki so še pred nekaj desetletji pohabljale ali ubijale otroke, danes za večino staršev nekaj nepredstavljivega. Prav ta uspeh pa je morda tudi razlog, da se pomen cepljenja v razvitem svetu vse bolj izgublja iz kolektivnega spomina. V podkastu Zdravniške zgodbe se infektologinja in intenzivistka doc. dr. Nina Grasselli Kmet, dr. med., z gostjama – družinsko zdravnico Majo Kolšek Šušterič, dr. med., in pediatrinjo dr. Vlasto Kunaver, dr. med. – pogovarja o tem, zakaj je do cepljenja danes več zadržkov, kaj starše in odrasle v resnici skrbi, kakšno vlogo imajo dezinformacije in kako pomemben je dialog med zdravnikom in bolnikom.

Ustavno sodišče: Prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne zdravstvene službe je neustavna

24.12.2025

Najpomembnejše pa je, da odločitev pomeni, da bolniki ne bodo prikrajšani in da bodo deležni več zdravstvenih storitev. Protiustavna omejitev dela zdravnikov bi namreč v praksi vodila v slabšo dostopnost zdravstvenih storitev, daljše čakalne dobe ter dodatno obremenitev že tako preobremenjenega javnega zdravstvenega sistema. Odločitev Ustavnega sodišča zato razumemo predvsem kot odločitev v korist bolnikov, saj preprečuje rešitve, ki bi zmanjševale obseg opravljenih storitev in oslabele dostopnost zdravstvene oskrbe.

Obdavčitev dohodkov zunanjih izvajalcev zdravstvenih storitev

23.12.2025

FURS poziva izvajalce, da do 1. 1. 2026 uskladijo svoje poslovanje z njihovim razumevanjem problematike odvisnih razmerij.

Evropsko poročilo MeND: skrb zbujajoče ugotovitve o duševnem zdravju zdravstvenih delavcev

18.12.2025

Vsak tretji zdravnik in medicinska sestra poročata o simptomih verjetne depresije ali anksioznosti. Prevalenca verjetne depresije med državami je sicer različna (najnižja na Danskem, 15%, in najvišja v Latviji, 50%, Slovenija je s 37% na 5. mestu po pogostosti med sodelujočimi državami). Glede na splošno populacijo je pri zdravnikih in medicinskih sestrah petkrat večja možnost, da imajo simptome verjetne depresije (32% proti 6%).

Nova spletna stran in obrazec za uskladitev z Zakonom o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu

18.12.2025

Oddelek za pravne zadeve je pripravil pregled obveznosti po Zakonu o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu ter vzorec obrazca, s katerim se lahko izvajalci uskladijo z določenimi zahtevami zakona.

Pismo podpore slovenskih zobozdravnic in zobozdravnikov maksilofacialnim kirurgom

17.12.2025

In realnost, ki se obeta čez nekaj mesecev, je skrb vzbujajoča. Čez dva meseca bo za 24 ur na dan in 7 dni v tednu na voljo le še sedem specialistov. Ob nesreči ali raku ne pomaga zakon, ne pomagajo politična prepričevanja in lepe besede, da je na prvem mestu bolnik, pomaga kirurg. Pomaga izkušen tim, ki ga ni mogoče ustvariti čez noč. Če je.

(Prof. dr. Alojz Ihan) Pri vseh aferaških pogromih ne pride v ospredje poglavitni vzrok vsega – ZZZS

12.12.2025

V takih ustanovah serijsko opažamo žalostne zgodbe, ko se kolegi po desetih, petnajstih letih naučijo vrhunskih posegov, v katere so oni in njihove institucije vložili ogromno izobraževanj doma in v tujini. Potem pa nenadoma – konec in umik v zasebno ambulanto, v kateri nič od tistega, kar so trudoma pridobili, ne bo več uporabno za bolnike. Sledi rekrutacija novega mladega kolega, ki bo padel v nov zakleti krog.

Hipokratova odličja 2025

11.12.2025

Na sinočnji slavnostni prireditvi smo na Zdravniški zbornici Slovenije podelili zdravniška odličja posameznikom, ki so s svojim predanim delom in izjemnimi prizadevanji pomembno prispevali k ugledu zdravništva ter razvoju zdravstvene stroke doma in v tujini.

Koordinacija zdravniških organizacij: Kdo bo jutri zdravil naše bolnike?

11.12.2025

Ustvarja se občutek, da je zdravnik sam kriv za težave v zdravstvu, čeprav je večina teh težav posledica neurejenih pogojev, kadrovskega izčrpavanja in neizvedljivih zakonodajnih rešitev. Zdravniki si želimo delati v okolju, kjer nas vodi stroka, ne strah pred političnimi napadi. In želimo, da se bi vsi zavedali odgovornosti dela in odgovornosti besede. Še posebej pa tisti, ki odločajo o naši skupni prihodnosti.

Prof. dr. Alojz Ihan avtor poglavja v Evropskem učbeniku za cepljenje odraslih (Springer) in novega romana Tihotapec (Beletrina)

8.12.2025

Pri ugledni založbi Springer je pravkar izšel Evropski učbenik za cepljenje odraslih, ki je namenjen kot gradivo za evropske izobraževalne programe izvajalcev cepljenja. Prof. dr. Alojz Ihan je avtor poglavja o farmakovigilanci cepiv, ki opisuje sodobna sistemska orodja in metode za zgodnjo zaznavanje neželenih učinkov cepiv v Evropi, pa tudi v drugih delih sveta (ZDA, Združeno kraljestvo, Avstralija).

Zdravniške želje 2026

1.12.2025

Tako kot lani tudi letos na Zdravniški zbornici Slovenije nadaljujemo s tradicijo decembrskega projekta Zdravniške želje, našega posebnega adventnega koledarja, v katerem bomo ves december delili želje, sporočila in misli zdravnikov, zobozdravnikov ter njihovih timov. Predstavljali bomo različne specialnosti, njihove kolektive, vsakodnevno delo in njihove želje za paciente, za sodelavce ter za zdravstvo v letu 2026.

Politika je znova zavrnila stroko, posledice pa bodo nosili bolniki

21.11.2025

Danes je politika, ponovno, prezrla znanstvena dejstva, klinično prakso, varnostne standarde, dolgoletne izkušnje strokovnjakov, opozorila bolnišnic, združenj in univerz. S sprejetjem Zakona o psihoterapevtski dejavnosti je jasno pokazala, da se je pripravljena odmakniti od znanosti, stroke in bolnikov, vse v korist parcialnih interesov.

Odgovori na najpogostejša vprašanja o ZPPKŽ

20.11.2025

Zdravniška zbornica Slovenije je pripravila obsežen nabor odgovorov na najpogostejša vprašanja o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ). Izpostavljeni so tisti deli zakona, ki so za zdravnike najbolj obremenjujoči, saj so ti vključeni v vse faze postopka: od prvih pogovorov, preverjanja pogojev, izpolnjevanja dokumentacije, obveščanja komisije, prevzemov učinkovin, do prisotnosti ob samem dejanju in ukrepanja po smrti pacienta.

Podkast Zdravniške zgodbe: V neurejenem zdravstvu je odločitev lahko posledica obupa in ne svobodne volje

20.11.2025

13. epizodo podkasta Zdravniške zgodbe namenjamo Zakonu o prostovoljnem končanju življenja. Tokratni pogovor razkriva, zakaj zdravniška stroka zakonu nasprotuje, zakaj slovenska ureditev bistveno odstopa od tujih praks ter kaj v resnici pomeni avtonomna odločitev ob koncu življenja.

»Če poslanci premorejo vsaj minimalno mero odgovornosti, zakona, ki pod krinko skrbi za ljudi v resnici ogroža njihovo varnost, ne bodo podprli.«

18.11.2025

Na današnji novinarski konferenci so ključni predstavniki zdravstvene stroke, klinične psihologije, pediatrije, psihiatrije, nevrologije ter predstavniki bolnikov enotno opozorili, da je predlagani Zakon o psihoterapevtski dejavnosti strokovno neprimeren, nevaren in škodljiv za najbolj ranljive bolnike. Predstavili so vrsto argumentov, zakaj zakon v obstoječi obliki ogroža kakovost, varnost in dostopnost psihoterapevtske obravnave, obenem pa pozvali zakonodajalce k ponovnemu premisleku in vključitvi stroke.

Odziv na navedbe Katje Knez Steinbuch, ki je izjave dr. Boruta Škodlarja vzela iz konteksta in jih nekritično prenesla v drug kontekst

18.11.2025

Dolžni smo kratko pojasnilo o navedbah gospe Katje Knez Steinbuch, ki je izjave dr. Boruta Škodlarja vzela iz konteksta in jih nekritično prenesla v drug kontekst in iz tega izpeljala povsem zgrešen sklep. Zgrešen tako z vidika izvorne izjave dr. Škodlarja kot siceršnjih stališč psihiatrične stroke.

Regijski obisk Dolenjke regije izpostavil pomanjkanje kadra in potrebo, da bi odločevalci slišali njihove težave

18.11.2025

Vodstvo in predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije so v okviru petega regijskega obiska v drugem mandatu predsednice prof. dr. Bojane Beović obiskali Dolenjsko regijo. Na srečanju z lokalnimi zdravniki, vodstvi zdravstvenih domov ter vodstvom Splošne bolnišnice Novo mesto so razpravljali o aktualnih izzivih v regiji.

Slavnostna podelitev odličij Zdravniške zbornice Slovenije - 10. december 2025

14.11.2025

Spoštovani člani in članice, v sredo, 10. 12. 2025, se srečamo na slavnostni podelitvi odličij Zdravniške zbornice Slovenije, ki bo v Modri dvorani Zdravniške zbornice Slovenije. Za glasbeno vzdušje bo poskrbel zdravniški orkester Camerata medica, pod dirigentsko taktirko maestra Matije Krečiča, odličnega violinista in glasbenika širokega umetniškega delovanja. Večer bo obogatil tudi nastop zobozdravnika in tenorista Gregorja Ravnika.

Slovenske zdravniške organizacije: Če želimo pomagati, potrebujemo Zakon o paliativni oskrbi in ne o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

12.11.2025

Predstavniki Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko, Slovenske medicinske akademije, Zdravniške zbornice Slovenije, Slovenskega zdravniškega društva, Katedre za medicinsko etiko Medicinske fakultete Univerze ob podpori Svetovnega zdravniškega združenja, združenj za paliativno oskrbo in hospicev so danes na skupni novinarski konferenci izrazili jasno in soglasno nasprotovanje Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Multidisciplinary Journal Club – Multidisciplinarni klub strokovne literature

6.11.2025

Konec leta se s »kotičkom« poslavljam, ker je enostavno preveč dela, predvsem pri iskanju najpomembnejših člankov. Pričakoval sem, da mi boste vsaj občasno poslali kakšne namige relevantnih člankov z »vaših področij«, kar bi tudi povečalo »aktualnost in pokritost kotička«, vendar ni tako.

Letni razgovori glavnih mentorjev s specializanti

6.11.2025

Prijazen opomnik, da se leto počasi bliža koncu, zato je potrebno do 31. 12. 2025 opraviti letne razgovore s specializanti.

(Prof. dr. Alojz Ihan) Volilci so volili za sebe ne vedoč, kaj so izvolili za medicino

4.11.2025

Po drugi strani pa je za zdravnike skrajno problematično, da so si pisci zakona uresničitev volivčeve želje po asistirani samousmrtitvi zamislili (brez sodelovanja in pristanka medicinske stroke) kot običajno zdravstveno storitev, ki jo bodo večinoma morali organizirati zdravstveni domovi podobno kot patronažno službo.

(Uvodnik) Kaj naj bi vsak zdravstveni delavec vedel o paliativni oskrbi?

3.11.2025

V Sloveniji, kjer se prebivalstvo vedno bolj stara, živimo dlje in z vedno več bolezenskimi stanji, vsako leto umre preko 20.000 ljudi, večinoma zaradi kroničnih neozdravljivih bolezni. Večina bi v svojih (vsaj) zadnjih mesecih življenja potrebovala paliativni pristop. Žal ga mnogi še vedno ne dobijo.

razpis

Javni poziv za imenovanje koordinatorja specializacije

3.11.2025

Zdravniška zbornica Slovenije z dnem 3. 11. 2025 objavlja Javni poziv za imenovanje koordinatorja specializacije za specialistično področje: otroška kirurgija.

Internistična onkologija Klara Geršak: »Moramo si vzeti čas, da smo z bolnikom, ko nas potrebuje«

1.11.2025

Specialistka internistične onkologije Klara Geršak je ena od zdravnic paliativnega tima Splošne bolnišnice Izola. Tima, ki paciente obiskuje na domu in tako tudi od poslabšanjih večinoma ne potrebujejo obiskov urgenc. A žal je v Sloveniji paliativna oskrba za večino bolnikov še vedno nedostopna - do konca leta bo v Sloveniji delovalo 14 mobilnih paliativnih timov.

(ZDRAVNIŠKE ZGODBE) Si res želimo zadete družbe?

29.10.2025

»Ali bomo pri vhodu namesto štempljanja ure postavili človeka, ki bo prepoznaval, kdo je zadet in kdo ne?« se sprašuje prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica KIDMPŠ UKC Ljubljana. V pogovoru z dr. Tanjo Varl Turk s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo ter asist. dr. Mirjano Delić s Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog razkrijejo zaskrbljujočo resnico o vse pogostejši uporabi konoplje in o nevarnostih, ki jih prinaša načrtovana zakonodaja o legalizaciji za osebno rabo.

Odgovor ZZS na protest ZOPS

27.10.2025

Verjamemo, da si vsi, tako pacienti kot zdravniki, želimo enako: boljši in dostopnejši sistem duševnega zdravja. Zato si želimo, da bi se razprava o tako občutljivi temi vrnila v prostor strokovnega dialoga, kjer bo vodilo spoštovanje, sodelovanje in skupna skrb za človeka, ne pa razdvajanje in obtoževanje. Le z zaupanjem drug v drugega bomo lahko dosegli resnične spremembe v dobro pacientov.

Opravičilo podjetja po kraji identitete zdravnika Davida Zupančiča

24.10.2025

Zdravnik David Zupančič je po vložitvi pravnih sredstev dosegel javno opravičilo podjetja, ki je neupravičeno uporabilo njegovo ime in podobo za oglaševanje izdelkov. Podjetje je po pravni poti priznalo odgovornost, se opravičilo in poravnalo odškodnino, kar predstavlja redko, a pomembno zmago v boju proti kraji identitete zdravnikov.

Anesteziologinja Barbara Kosmina Štefančič: »Z delom v paliativni oskrbi se naučiš živeti.«

23.10.2025

Anesteziologinja Barbara Kosmina Štefančič v Splošni bolnišnici Izola vodi paliativni tim. Paliativna oskrba ni le lajšanje bolečin, je celostna podpora bolniku in njegovi družini. Vključuje tudi urejanje odnosov, soočanje z izgubo in predvsem dostojanstvo. Želijo si, da bi njihovo delo prepoznala država in bi jim namesto sedanjega 0,8 tima priznala polno delovanje 1,5 tima, kot je predvideno za območje, ki pokriva 150.000 prebivalcev.

1 (current)
2
3
4
5
6
7
8
9
10